Razkrižje
Na severovzhodnem robu vasice Šafarsko pri Razkrižju je terasa z ledinskim imenom Gradišče. Pri terenski topografski akciji leta 1960 so bili na njivah na vrhu terase pobrani ostanki lončenih posod, ki jih je bilo mogoče uvrstiti v čas bakrene dobe. Na parceli. št. 419. K.o. Šafarsko, last Bogdan Konrada, Šafarsko št. 8 pa so na Gradišču od leta 1981 do 1984 potekala sistematična arheološka izkopavanja, ki jih je vodil Pokrajinski muzej iz Murske Sobote. Pleistocenska terasa, na kateri je bila bakrenodobna naselbina, je pravokotne oblike v velikosti 800 x 500 m, ki se na severnem robu dviguje 10m visoko nad strugo Ščavnice. Tudi na zahodni strani je podoba identična z dobro vidnim zemeljskim nasipom na vrhu (dokaz da je naselbina morala biti še dodatno utrjena). Podobna situacija je na vzhodnem robu Gradišča, le južni rob terase omejuje danes usek ceste, ki se vzpenja iz globeli potočka na teraso. Na vrhu ravnice so danes njive in travniki, na obrobju pa drevesa in grmičevje. Terasa je po sredini umetno presekana in tako deli naselbino na dva dela.

Arheološka raziskovanja so potekala na zahodnem predelu Gradišča v velikosti 768 m2. Ostanki arhitekture so ohranjeni kot sledovi temnejših lis v velikosti do 30 cm v premeru, ki smo jih razpoznali kot ostanke nekdanjih stojk. Tudi opečena ilovica z odtisi kolov na notranji strani je ostanek stene lesenega, z ilovico ter blatom ometanega objekta. K arhitekturi sodijo tudi ognjišča, peči in večje jame.

Na podlagi raziskovanja lahko rekonstruiramo nekdanje bivalne objekte v naselbini. Stavbe so bile štirikotne, stene pa narejene tako, da so navpično v zemljo zabili nosilne kole, vmesni prostor zapolnili s tanjšimi koli in vse skupaj prepletli s tanjšimi vejami. Celotna konstrukcija je bila na zunanji strani ometana z ilovico s primešanim plevelom. Verjetno je tudi streha imela leseno konstrukcijo in bila prepletena z vejevjem, slamo ali trstiko. Vhod v hišo je bil morda na ožji strani, oziroma na tisti, kije bila najbolj zavarovana pred vetrovi.

Prebivalci naselbine so se v glavnem ukvarjali z agrarnim gospodarstvom. Najdeno kamnito orodje je služilo za obdelavo njiv, ki so bile v neposredni bližini. Ena izmed obrti v naselbini je bilo lončarstvo. Glinaste uteži in vijčki so dokaz, da seje del prebivalstva ukvarjal s tkanjem. V tem času so poznali predvsem volno in lan.

Pri arheoloških raziskovanjih so bili odkriti le posamezni delci bivalne kulture na podlagi katerih lahko sklepamo kakšna so bila bivališča. Zato smo za rekonstrukcijo bivališč uporabljali že znana dejstva bivanja v prazgodovinskih obdobjih. Okrog rekonstrukcije bivalnih objektov smo postavili leseno prepleteno ograjo, na dvorišču bo lahko bila rekonstrukcija lončarske peči, notranjost hiš pa smo zapolnili z rekonstrukcijo ognjišč, statev in z replikami najdenih predmetov, ki so jih prebivalci naselbine uporabljali vsakodnevno.

V okviru projekta "Razkriški kot" je občina Razkrižje v sodelovanju z domačim Turistično narodopisnim društvom in pod strokovnim nadzorstvom Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote, dala postaviti rekonstrukcijo identičnega naselja, kot je bilo pred 5500 leti.  Domačini pa za turiste v živo uprizorijo življenje takratnih prebivalcev. O tem je dokumentarni film posnela tudi nacionalna televizija. Prazgodovinska naselbina je torej odlična točka za turiste.