V letošnjem poletju, ki zaradi vremena ni naklonjeno kopalcem, je ljutomerski javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino (ŠIM) pripravil delavnice, poimenovane Aktivne poletne počitnice. Med drugim se je 19 otrok v starosti od 8 do12 let pod vodstvom predavateljic Valerije Osterc in Jožice Puconja učilo nemškega in angleškega jezika. Otroci so uživali v sproščenem okolju, kljub temu pa so se veliko naučili. To so dokazali ob zaključku delavnice, ko so osvojeno znanje predstavili svojim sorodnikom. "Danes živimo v času vseživljenjskega izobraževanja, v javnem zavodu ŠIM Ljutomer se tega zelo zavedamo. Ob uspešnem zaključku delavnice Aktivne poletne počitnice smo že začeli razmišljati, da bomo v naslednjem letu poletne učne delavnice še razširili in jih otrokom ponudili v še večjem obsegu," je povedal vodja enote za izobraževanje odraslih v javnem zavodu ŠIM Ljutomer Maksimiljan Gošnjak.

Podjetje Makoter s Cvena pri Ljutomeru, ki 27 let izdeluje polietilenske vrečke in folije, odslej tudi v gradbeništvu

Družina Makoter s Cvena pri Ljutomeru je leta 1981 pričela v pomožnih prostorih stanovanjske hiše z varjenjem polietilenskih vrečk, iz leta v leto pa so širili proizvodnjo, povečevalo pa se je tudi število zaposlenih. Leta 2006, ko so praznovali 25 let delovanja podjetja, je bilo 118 zaposlenih, marca letos pa je v podjetju Makoter delalo 136 ljudi. Danes je v podjetju zaposlenih 134 ljudi, kljub enormnim podražitvam nafte, ki je strateška vhodna surovina, elektrike in delovne sile pa se direktorica Milica Makoter ni odločila za odpuščanje delavcev. "Polietilenski granulat, ki je derivat nafte, se je samo letos podražil za 40 odstotkov, elektrika za 20 odstotkov, barve, ki jih potrebujemo, za 18 odstotkov. V takšnih odstotkih pa mi naših izdelkov ne moremo podražiti, saj jih potem na tržišču ne bi uspeli prodati. Kljub temu, da imamo 35 delavcev zaposlenih za določen čas, se nisem odločila za odpuščanje. Po tehtnem premisleku sem se odločila za dodatno dejavnost, gradbeništvo. Skupina desetih ljudi je že pričela z izdelovanjem fasad, pleskanjem ter montiranjem sten in stropov iz mavčnih plošč. V našem podjetju je kar nekaj ljudi, ki so v preteklosti ta dela že izvajali, tako da zagotavljajo kvalitetno izvedbo," je povedala Makoterjeva.

Letošnja ljutomerska občinska odlikovanja bodo podelili 8. avgusta

Ob 52. prazniku občine Ljutomer bodo na slavnostni seji občinskega sveta, ki bo v petek, 8. avgusta, v Domu kulture Ljutomer, podelili več odlikovanj. Po objavi razpisa je komisija za priznanja občine Ljutomer pripravila predloge za posamezna odlikovanja, ki so jih člani občinskega sveta na minuli seji tudi potrdili. Letos, ko se v prleški prestolnici obeležuje 140-letnica I. slovenskega tabora, bo podeljena plaketa I. slovenskega tabora, ki jo bo za posebne zasluge v prizadevanju za utrjevanje samostojnosti, za uveljavitev demokratizacije, strpnosti in miru ter v prid vsestranskega napredka in blaginje občanov občine Ljutomer prejel 71-letni Franc Štrakl iz Ljutomera. Štrakla so za omenjeno priznanje predlagali župan Franc Jurša, podjetje Segrap Ljutomer in neodvisna lista Prlekija 2000.

Pomurski policisti so na podlagi določil novega zakona o varnosti cestnega prometa v letošnjem maju pridržali do streznitve 84 voznikov osebnih avtomobilov, motornih koles in kolesarjev, ki so v cestnem prometu upravljali vozilo pod vplivom alkohola. Junija je bilo pridržanih še 81 opitih voznikov. Skupno so tako pomurski policisti v prvih dveh mesecih veljave novega prometnega zakona pridržali že 165 opitih udeležencev prometa.

Leta 1868 je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor, letos, 140 let pozneje, pa v ljutomerski občini pripravljajo številne prireditve v počastitev tega jubileja. Ljutomerski občinski svet je letošnje leto proglasil za Leto I. slovenskega tabora v Ljutomeru, nekdanji Seršenov log, v katerem so se Slovenci pred 140 leti zbrali na prvem slovenskem taboru, pa so člani ljutomerskega občinskega sveta preimenovali v Park I. slovenskega tabora v Ljutomeru. Prav omenjeni park bo tudi prizorišče osrednje slovesnosti ob 140-letnici, iz ljutomerske občinske uprave pa so sporočili, da bo slovesnost v soboto, 9. avgusta, s pričetkom ob 10. uri. Slavnostni govornik bo predsednik slovenske vlade Janez Janša.

V hotelu ob osnovni šoli Mala Nedelja bodo 38 triposteljnih sob, manjši pokriti bazen, savna in fitnes

Podjetje Segrap iz Ljutomera je z nakupom termalnega kopališča v Moravcih v Slovenskih goricah, v neposredni bližini Male Nedelje, poskrbelo, da se je na tem območju v ljutomerski občini pričel razvijati turizem. Segrap je najprej v termalnem kopališču, poimenovali so ga Bioterme Mala Nedelja, uredil zunanji bazenski kompleks, pred kratkim je bila zaključena gradnja pokritega bazena in wellness centra, v neposredni bližini kopališča pa so se pričeli pojavljati ponudniki namestitvenih kapacitet in turistične kmetije, ki skrbijo za dodatno ponudbo. V drugi polovici leta bo podjetje Segrap pričelo v Biotermah graditi še hotel, za katerega so si pridobili nekaj nepovratnih sredstev, manjši hotel pa bo v prihodnjem letu vrata odprl tudi v okrog kilometer oddaljeni Mali Nedelji.

Vseh 34 točk na splošni maturi je zbral Damjan Vučko iz Črenšovcev, zlatih maturantov pa je devet pri splošni in štirje pri poklicni maturi

Včeraj objavljeni rezultati splošne mature so znova potrdili sloves Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Vseh 128 dijakov, ki so kot 42. generacija maturantov ljutomerske gimnazije splošno maturo opravljali v spomladanskem roku, je namreč to pomembno preizkušnjo ob koncu srednješolskega izobraževanja uspešno opravilo. Pred tednom je za rezultate poklicne mature izvedela tudi sedma generacija dijakov predšolske vzgoje, ki poteka v okviru ljutomerske gimnazije. Tudi vseh 30 kandidatov, ki so v spomladanskem roku delali poklicno maturo, je bilo uspešnih.

Vodstvo ZD Ljutomer je pripravilo načrt investicij v vrednosti več kot 440 tisoč evrov, ki ga morajo potrditi občinski sveti vseh štirih občin ustanoviteljic

Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis, na podlagi katerega bo izbranim prosilcem sofinanciralo investicije, investicijsko-vzdrževalna dela ter nabavo opreme za leti 2009 in 2010 v višini do 50 odstotkov vrednosti. Na omenjeni razpis se prijavljajo tudi občine Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej, ki so ustanoviteljice Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer. Vodstvo ZD Ljutomer je tako pripravilo plan investicij v vrednosti več kot 440 tisoč evrov, ki ga morajo sedaj potrditi tudi vsi štirje občinski sveti.

Poljedelcem na desnem bregu Mure vreme letos ne prizanaša. Najprej je neurje uničilo del pridelka v apaškem koncu, pred tednom dni je toča klestila na območju ljutomerske občine. V slednji je na poljščinah, sadovnjakih in vinogradih nastalo za kar 600 tisoč evrov škode. Poškodovanih površin je za več kot 300 hektarjev, ponekod je uničen ves pridelek.

Da je zavarovanje strošek, ki ga ne zmorejo, je odgovor, ki ga je bilo pogosto slišati v zadnjih dneh od kmetov na vprašanje, ali so površine imeli zavarovane. Problem ni nov, v preteklih letih so pridelovalci nanj pogosto opozarjali, in država jim je prisluhnila, tako da jim subvencionira zavarovalne premije, delež so primaknile tudi lokalne skupnosti. Tisti pridelovalec, ki se svoje poljščine in nasade odloči zavarovati, je tako deležen pomoči v višini polovice premije. Za hektar poljščine mora, če odštejemo omenjeno pomoč, ki jo prejme, pridelovalec sam odšteti okrog 20 evrov, za vinograde in sadovnjake zaradi večjega tveganja nekoliko več. Pri posameznih zavarovalnicah je lahko ob določenih pogojih deležen še nekaterih ugodnosti. Pridelek je v osnovi mogoče zavarovati proti toči, požaru in udaru strele, dodatno pa je plodove in posevke možno zavarovati tudi pred posledicami viharja, poplave, pomladanske pozebe in podobno.