Predvideno izgubo za obratovanje ljutomerskega letnega kopališča v višini 16.610 evrov bo pokrila občina

V lanskem letu se je pričela prepotrebna obnova povsem dotrajanega in neuporabnega letnega kopališča v Ljutomeru, kljub optimistično zastavljenim projektom, ki so med drugim zajemali tudi obnovo garderob in ogrevanje vode, so bila zaradi pomanjkanja sredstev izvedena le najnujnejša dela. Zamenjali so školjko za olimpijski bazen, nabavili so del bazenske tehnike ter delno uredili okolico. V avgustu so tako v uporabo predali prenovljen olimpijski bazen, katerega investicijska vrednost je bila ocenjena na 1,1 milijona evrov. Občina Ljutomer je s pomočjo proračunskega zadolževanja prispevala 870 tisoč evrov, ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za šport pa okrog 240 tisoč evrov.

Ljutomerska občina bo z javno-zasebnim partnerstvom gradila večstanovanjski objekt
Na zemljišču pri trgovskem centru Mercator v Ljutomeru, kjer so zdaj vrtovi, naj bi v prihodnje stal večstanovanjski objekt.

Družba Žiherinvest iz Moškanjcev pri Gorišnici je pokazala interes za gradnjo večstanovanjskega objekta v Ljutomeru. Projekta bi se lotila na podlagi javno-zasebnega partnerstva, zato je občinska uprava pripravila odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta v javnem interesu. Glede na pomanjkanje tako neprofitnih kot profitnih stanovanj v središču Prlekije so člani občinskega sveta po hitrem postopku odlok sprejeli, občinsko vodstvo pa bo zdaj speljalo postopke za pridobitev investitorja prek javnega razpisa.

Svetnik Janez Vencelj (SMS) opozarja na nezakonito pobiranje parkirnine

Pred časom je bila dilema, ali prenovljen Glavni trg v Ljutomeru popolnoma zapreti za promet ali pa po njem dovoliti vožnjo motornih vozil. Ljutomerska občinska uprava je plačala izvedbo ankete, ki je pokazala, da se anketiranci bolj nagibajo k popolni zapori, o kateri pa na minuli seji občinskega sveta v Ljutomeru ni bilo govora. Člani sveta so namreč razpravljali le o tem, ali naj bo prvih trideset minut parkiranja na Glavnem trgu brezplačnih. Na koncu so se odločili za ureditev cestnega prometa, po kateri bo parkiranje na Glavnem trgu v Ljutomeru do 30 minut brezplačno, za parkiranje od 30 minut do ene ure bo treba plačati en evro, nato pa za vsako dodatno uro dva evra. Prenovljeni Glavni trg v Ljutomeru bo odprt od 9. maja, svetniki pa so se odločili, da bo osrednji trg v prleški prestolnici vsak dan od 21. do 5. ure zaprt za ves motorni promet.

Vlada Republike Slovenije še ni izdala soglasja k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki, zato se izguba veča

Ljutomersko odlagališče komunalnih odpadkov so konec preteklega leta zaprli, od 5. novembra lani pa Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer vozi odpadke iz gospodinjstev občin Ljutomer, Križevci, Razkrižje in Veržej na deponijo Puconci. Občinski sveti omenjenih občin so, glede na spremembo cene odlaganja odpadkov, do lanskega septembra sprejeli nove cene, a te še danes ne veljajo. Vlada Republike Slovenije (RS) kljub številnim urgencam namreč še vedno ni izdala predhodnega soglasja k povišanju cen. Do konca marca je tako nastalo 104 tisoč evrov izgube, kot je včeraj na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi vsi štirje župani, povedal direktor KSP Ljutomer Stanislav Klemen, pa je treba k temu dodati še 34 tisoč evrov, ki so bili namenjeni za investicije za potrebe osnovnih sredstev.

Z melioracijskimi posegi je bilo porušeno naravno ravnotežje

Gimnazija Franca Miklošiča iz Ljutomera je pred dnevi pripravila ekološki tabor V naravi z naravo, na katerem se je 22 dijakov drugih in tretjih letnikov iz gimnazij Jesenice, Kamnik, Ormož in Ljutomer ter Ekonomske šole Kamnik ukvarjalo z naravnim čiščenjem voda in s človeškimi posegi v naravi. "Udeleženci so se seznanili z ekoremediacijami in renaturacijami reguliranih vodotokov, ki pomenijo ponovno oživljanje vodotokov z rastlinami, ki imajo predvsem čistilno funkcijo vode, zadržujejo vodo in s tem omogočajo večjo biološko raznovrstnost in vzpostavljajo naravno ravnotežje. Z analizami so dijaki ugotovili, da imajo rastline čistilno funkcijo, predvsem v vodi zmanjšajo količino fosfatov in nitratov," je po uspešni izvedbi tabora povedala vodja projekta profesorica na ljutomerski gimnaziji Mateja Godec.

Prleški obraz
Ivo Vrhar - ljubitelj narave iz Ljutomera

"Tu so rože, tu so ptički, tu pošteni smo doma, vsak, ki ljubi to naravo, naj pošteno z njo ravna" je verz ene izmed številnih pesmi iz zbirke 61-letnega Ljutomerčana Iva Vrharja, ki se je lani upokojil, ostal pa je velik ljubitelj narave. Kar 24 let je urejal zelenice v mestu Ljutomer, sedaj pa za svojo dušo skrbi za bogat botanični vrt ob svoji stanovanjski hiši ter tudi z veseljem priskoči na pomoč drugim, ki želijo lepo in urejeno okolico. Ob obisku na njegovem domu se lahko prepričamo o raznovrstnih sadikah dreves, ki jih obvezno krasijo ptičje hišice. "Po nekatere sadike sem se v času, ko se je Slovenija osamosvojila, odpravil na Hrvaško. Spomnim se, da so mi jih na carini prepovedali peljati preko meje. Od razburjenja sem jih vrgel v Dravo, nato pa jih je reka nepričakovano naplavila na našo stran, tako da sem jih vseeno lahko odnesel domov," se spominja.

Vrednost pokritega bazenskega kompleksa s 550 kvadratnimi metri vodnih površin, skupaj z vrtino, ki bo zagotavljala toplo vodo, je osem milijonov evrov

Družba Segrap iz Ljutomera je pred štirimi leti pričela prvo fazo prenove termalnega kopališča Bioterme v Moravcih v Slovenskih goricah, na območju Male Nedelje v ljutomerski občini. Leta 2003 se je Segrap lotil izgradnje devetih bazenov na prostem, ki so v toplih poletnih dneh sprejeli tudi do 2000 obiskovalcev dnevno, včeraj pa sta ljutomerski župan Franc Jurša in direktor Segrapa Miran Blagovič ob odsotnosti okoljskega ministra Janeza Podobnika, ki je v zadnjem trenutku opravičil svoj prihod, namenu predala pokriti bazenski kompleks s 550 kvadratnimi metri vodnih površin.

Oseminšestdesetletnemu Janku Štraklu iz Križevcev pri Ljutomeru se je sreča nasmehnila minuli torek okoli pol osme zvečer. Iz Gajševskega jezera je ob pomoči sina Pavla potegnil 11,5 kilograma težkega in 85 centimetrov dolgega krapa (na fotografiji), ki ga je pozneje spustil nazaj v jezero. Štrakl se lahko doslej pohvali tudi z amurjem, ki je tehtal 13 kilogramov.