Cerkve:

Cerkev sv. Bolfenka stoji v naselbinskem jedru Koga. Zgrajena je bila v letih 1683 ? 1688 na mestu starejše kapele iz leta 1607. Imela je značilen zgodnjebaročni tloris, sestavljen iz velike pravokotne ladje iz majhnega kvadratastega prezbiterija. Leta 1750 so ji prizidali kapeli sv. Lovrenca in Janeza Krstnika ter jo v naslednjih letih na novo opremili. Leta 1811 so močno povečali prezbiterij in obe kapeli podrli. Taka je cerkev ostala do let 1908 - 09, ko so jo obnovili zunaj in znotraj ter ji prizidali zakrstijo. Med vojno, aprila in maja leta 1945, je bila zaradi vzhodne fronte napol porušena, vendar so jo do leta 1959 deloma na novo zgradili. Dobila je nov vrhnji del zvonika, nove strehe in večinoma novo opremo.Župnišče, ki je bilo zasnovano leta 1789, povečano pa leta 1909, je bilo po zadnji vojni v celoti obnovljeno.

Cerkev Svetega Duha se prvič omenja leta 1516. Bila je sedež ormoškega vikariata, kasneje, od okoli leta 1600 pa sedež vikariatne žpnije. Zasnova sedajne cerkve je iz let 1515 - 1519. K tej zasnovi so leta 1908 ? 09 prizidali zahodno polovico ladje, povišali še baročno nadzidani poznogotski zvonik in ga piramidasto zaključili ter na južni strani prezbiterja prizidali nadstropno zakrstijo.Na zunanjščini sta v cerkev vzidani reliefni spoliji, katerih prva predstavlja pelikanovo skupino iz začetka, druga pa Križanega z adorantoma iz poznega 16. Stoletja. Južnoi od cerkve stoji nadstropno poslopje stare središke šole iz leta 1812 (ki je služilo svojemu namenu do leta 1891), onkraj Črnca pa enako poslopje župnišča (prejšnje, leseno, je leta 1777 pogorelo) s križniškim emblemom nad pravokotnim portalom in letnico 1780. V njem hranijo lesen kip Boga Očeta, ostanek večje kompozicije Prestola milosti iz zadnje petine 14. Stoletja. Med cerkvijo in cesto stoji sredi nasada obeliskast spomenik z imeni padlih v prvi svetovni vojni. Ob cerkvi sta ob ukinitvi pokopališča leta 1787 stala kostnica in kapela sv. Ane iz leta 1519, ki pa so ju v letih 1791 in 1812 podrli.

Mestno jedro Ormoža je trapezasti Mestni trg, odmaknjena od njegovega vzhodnega roba pa stoji cerkev Svetega Jakoba, ki je bila prvič omenjena leta 1271. Okoli leta 1400 je bil sezidan dolgi kor, v prvi polovici 15. stoletja pa kapela, ki so jo v prvi polovici naslednjega stoletja spremenili v stransko ladjo. Po požaru leta 1687 so banjasto obokali ladjo in povišali zvonik. Najstarejše freske v njej so iz okoli leta 1400, tiste v severni ladji pa so nastale po letu 1632. Renesančna poslikava prikazuje v štirih pasovih 48 prizorov iz stare in nove zaveze. Iz tistega časa je poslednja sodba na slavoločni steni. Pomembna sta še relief donatorja, ki kleči pred Kristusom in kip Marije z detetom. Nasproti vhoda je baročni Marijin steber iz konca 18. Stoletja.

Cerkev sv. Janeza zaseda vrh 301 m visokega griča Huma. Cerkev je nastala na kraju kapele, zgradil pa jo je ormoški graščak Ladislav Pethe leta 1611 in sicer v tradicionalnem postgotskem stilu. Zvonik pred zahodno fasado je prizidek iz prve polovice 18. Stoletja, obok v ladji in zakrstija pa sta iz začetka 19. Stoletja. Do takrat je bilo okoli cerkve pokopališče, ki pa danes leži na južnem obronku Huma.Cerkev, sestavljena iz ožjega in nižjega 3/8 sklenjenega prezbiterja, hrani negotsko opravo iz konca 19. Stoletja.

Cerkev sv. Lenarta stoji v panoramsko slikoviti vasi Podgorci. Gre za majhno, vendar kvalitetno poznogotsko stavbo iz let 1519 - 20, ki jo sestavljajo pravokotna ladja, enako širok in visok 5/8 sklenjen prezbiterij in ob njegovo južno stran postavljen zvonik. Notranjščino pokrivata baročna oboka, prezbiterij kupolast, ladjo pa trojno kapast. V cerkvi je med opravo iz 19. stoletja omembe vredna le prižnica iz druge četrtine 18. Stoletja.


Cerkev Svetega Miklavža stoji na Miklavžu, po kateri je slednji tudi dobil ime. Prvič se omenja šele leta 1486. Leta 1528 je bila sedež ormoškega vikariata (stalne kaplanije) in šele leta 1617 vikariatne župnije. Od prvotne manjše in nižje cerkve je še ohranjen del južne stene ladje in večina zvonika, ki je verjetno še iz 16. stoletja. Sedanja cerkev z zakrstijo vred je bil zgrajena v letih 1683 ? 92 in opremljena do leta 1696. Takrat so povišali tudi zvonik, ki je dobil svojo sedanjo obliko in velikost. Cerkvena zunanjščina zaradi svoje višine učinkuje velikopotezno, kar velja tudi za njeno notranjščino, ki jo krasi ornamentalna slikarija Franca in Janka Horvata iz leta 1906. Vsi trije oltarji so iz prve polovice 18. Stoletja, in sicer glavni iz leta 1716, stranska pa iz okoli leta 1740). Nadstropno 5x3 osno župnišče, je v zasnovi iz leta 1839, v letih 1876 in 1906 pa je bilo prenovljeno. V njem hranijo poslikan omarast oltar iz zidanice na Kajžarju, ki ga je dal okoli leta 1745 izdelati miklavški župnik Matija Fortunat Tobinger, s posvetilom pa pa ga je dal opremiti njegov nečak, ptujski mestni sodnik Jožef Tobinger, ter kvalitetno sliko Poklona treh kraljev avstrijske provenience iz začetka 18. Stoletja.

Cerkev sv. Tomaža je bila zgrajena v letih 1715 - 1727 in sicer s pomočjo fevdalnih donatorjev: grofice Elizabete Saurau - Pethe, baronov Muhr in kumturja Gvida Starhemberga. Posvečena je bila leta 1742. Gre za veliko, stilno napredno arhitekturo, ki med prvimi pri nas uveljavlja enovito, centralno zasnovano stavbo s tlorisom v obliki enakokrakega križa in s polkuplasto poudarjenim osrednjim prostorom. K temu jedru je na zahodni strani prizidan zvonik, na jugovzhodni pa zakrstija z oratorijskim nadstropjem iz leta 1874. Njena zunanjščina in prostorsko enovita notranjščina sta baročno razčlenjeni. Slednjo pokrivajo freske Jakoba Brolla iz leta 1894, katere pa je 30 let pozneje obnovil Franc Horvat.Originalna baročna oprava se na žalost ni ohranila, saj je vsa sedanja, razen deset let mlajšega krstilnika iz let 1900 - 1907. Gre za pet oltarjev, prižnico, spovednico, klopi, križev pot in orgle. Nadstropno 6x3-osno župnišče pa je v svoji zasnovi iz let 1840 in 1885.


Gradovi:


Vir: Občina Ormož