Ta oltar je gotovo v zvezi z bratovščino sv. Lucije, ki je bila ustanovljena pri tej cerkvi in ji je papež Inocenc XII. 22. 11. 1697 podelil več odpustkov, kar je sekovski škof Jožef Dominik kot generalni vikar solnograškega nadškofa na prošnjo župnika Jožefa Janežiča dne 26. 5. potrdil.

Tej bratovščini je Peter Strah v Berkovcih z oporoko dne 16. 2. 1786 sporočil svoj vinograd v Moravskem vrhu.

Cerkvi sv. Duha je istotako v Moravskein vrhu zapustil vinograd Matija Slana, župan v Bolehnecih, z oporoko dne 16. 7. 1711 z naročilom, da se zanj in njegovo ženo opravi vsako leto 12. sv. maš. Župnik bi imel dobivati iz vinograda na leto dve vedri mošta.

Kdaj je bila cerkev sv. Duha postavljena? Župna kronika in po njej lavantinski šematizem pravita, da leta 1671. To pa ni mogoče. Tega leta so morda ljudje prosili, da smejo to cerkov postaviti. 22. 7. 1672 je namreč višji duhovnik v Gradcu dobil ukaz iz Solnograda, naj pozve in poroča, kdo bo vzdrževal cerkev sv. Duha, ki jo želijo Jurjevčani postaviti. Ker je sekovski škof določil, da bo za vzdrževanje treba zagotoviti 1500 goldinarjev, so prevzeli vknjižbo na svoje vinograde vsak po 100 goldinarjev naslednji posestniki:

Mihael Muhič, župan v Terbegovcih, Ivan Županec, Andrej Vuk, Andrej Lepuša, Gregor Ros, Andrej Vavpotič, Koloman Bratkovič, Jakob Hrašovec, Andrej Žnidarič v Žihlavi, Štefan Budja v Terbegovcih, Vid Ribarič v Terbegovcih, Urban Kocmut, Ivan Zorman, Jurij Županec v Lindovesi (Lindtdorf) in Vid Lešnjak v Drakovcih. Vse to je napisal in potrdil vpričo jurjevškega župnika Jerneja Hrovata Jurij Pilinger, oskrbnik šahemturmskega graščaka barona Wildensteina dne 17. 7. 1672.

Na podlagi tega je potem solnograški nadškof 27. 9. 1673 dal dovoljenje, da se sme staviti cerkev sv. Duha in 24. 11. 1673 je dobil jurjevški župnik dovoljenje, da sme blagosloviti vogelni kamen in maševati na prenosnem oltarju, ko bo postavljena lesena kapelica. Zdi se, da župnik ni bil posebno vnet za to stavbo. Branil se je blagosloviti vogelni kamen, češ, da bi ljudje imeli premalo zaupanja, če bi on sam izvršil to blagoslovljenje. Zato je dobil dovoljenje za to graški nadduhovnik, ki je itak bil namenjen iti isti čas na Spodnje Štajersko.

Ker je župna cerkev bila že koncem 18. stoletja pretesna, je roka Jožefa II. prizanesla cerkvi sv. Duha, da je niso zaprli. Pozneje so okoličani hoteli imeti tu lastno župnijo, a za celo akcijo so stali krčmarji iz dobičkarskih nagibov. Po dolgih prepirih in tožbah je škofijstvo odločilo okoli leta 1830, naj vsako nedeljo in praznik eden kaplan gre k sv. Duhu opravljat službe božje. Duhovčanje pa mu morajo oskrbeti voz, dati kosilo in po 2 goldinarja. Duhovčanje pa tega niso hoteli storiti, ostalo je torej pri starem.

Cerkev je poslikal Jakob Brollo in je bila leta 1890 vsa prenovljena ter je gotovo ena najlepših podružnic v škofiji.

Ker pa je prvotno šolsko poslopje postajalo pretesno, so leta 1903 začele všolane občine graditi novo šolsko poslopje, kjer se sedaj vrši pouk in ki ga domačini imenujejo nova šola. Gradba nove šole je trajala od leta 1903 do 1905. K tej šoli pripada tudi nekaj posestva, ki ga uživa nadučitelj, oziroma šolski vodja.