Industrijska konoplja, ki raste v Ljutomeru, bo za čaj in gradbeni material
Vinko Škraban iz podjetja Planet konoplje d.o.o. na njivi v Ljutomeru te dni spravlja industrijsko konopljo, kjer bodo vršički namenjeni za čaj, stebla pa bodo uporabili za gradbeni material
Vinko Škraban
V Ljutomeru te dni na njivi v Babjem Ložiču spravljajo industrijsko
konopljo. Na njivi v velikosti en hektar, bodo pobrali vršičke, ki bodo
namenjeni za čaj, stebla pa bodo uporabili za gradbeni material. Poleg
je še ena njiva velika dober hektar, tam bo konoplja dozorela čez kak mesec.
Razlika med indijsko in industrijsko konopljo
Na njivi smo jih obiskali v sredo, kjer nam je Vinko Škraban iz podjetja Planet konoplje d.o.o. iz Ljutomera, povedal nekaj več o tej vsestranski in koristni rastlini. Razložil nam je, kakšna je sploh razlika med indijsko in industrijsko konopljo. Indijska konoplja namreč vsebuje THC (tetrahidrokanabinol), kjer ga je od 30-50%, sestavni del THC-ja pa je CBD (kanabidiol) kanabinoid, v industrijski pa je ravno obratno, kjer dominira CBD kanabinoid, THC-ja pa je zelo malo, manj kot 0,2%. THC praktično ni zdravilen, CBD pa se lahko uporablja tudi za zdravljenje težjih bolezni.
Uporaba konoplje na vrsto različnih načinov
Konopljo najprej pokosijo, nato se z nje poberejo vršički, ki se bodo uporabili za čaj, stebla pa se zvežejo v snope, ki gredo nato v nadaljnjo predelavo, v napravo imenovano "decorticator", ki loči vlakna in notranji del stebla - pezdir. Vlakna se nato lahko uporabljajo predvsem za tekstil, zadnjih pet let recimo avtomobilska industrija konopljina vlakna uporablja pri karoserijah zaradi lažjega materiala in trpežnosti, saj so vlakna po vseh študijah desetkrat trpežnejša in trikrat lažja od drugih podobnih materialov. Vlakna se lahko uporabljajo tudi za izolacijo ter izdelavo bio razgradljive plastike v jakosti jekla, ki se razgradi v treh mesecih. Mleti pezdir, ki ga poleg vlaken pridobijo iz stebla konoplje, pa se skupaj z drugimi materiali lahko uporablja za zidake.
Kot nam je povedal Škraban, pa je konoplja nasploh zelo koristna rastlina, ki se lahko uporablja kot prehrana za ljudi in živali, v gradbeništvu, zdravstvu, za izdelavo plastike, tekstilnih izdelkov, nasploh je njena uporaba praktično neomejena. Po njegovem mnenju je konoplja za slovenske kmetovalce tudi dosti boljša prihodnost kot recimo koruza, pšenica ali ječmen. Pri konoplji je donos lahko tudi do 500% večji od naštetih poljščin. Konoplja dobro prenaša tudi sušo in je ni potrebno škropiti. Kot primer nam je navedel, da je iz njive velike en hektar, možno z maloprodajno ceno čaja ustvariti 70.000 evrov čistega dobička. Je pa potrebno zadeve seveda znati delati in poznati proces, kar pa je skrivnost vsakega podjetja. Poleg čaja, izdelujejo še CBD olje in smolo.
Trenutno na njivi dela okrog 30 sezonskih delavcev, ki jim jih je posredoval Zavod za zaposlovanje. V naslednjih letih načrtujejo investicije skupaj s tujci in če bo zadeva stekla, kot načrtovano, bodo takrat potrebovali vsaj 500 sezonskih delavcev.
Številne pozitivne zgodbe
Sam se s pridelavo in predelavo industrijske konoplje ukvarja četrto leto, ko se je samozaposlil, nato pa zaradi velikega povpraševanja, tudi iz tujine, ustanovil d.o.o. Konopljo je sicer spremljal že prej, da pa se je s tem začel ukvarjati tudi poslovno pa je dosti zaslug imel učinek konopljinega olja, ki mu je pomagalo pri zdravljenju vnetega očesa. Ko mu po treh mesecih predpisano mazilo ni pomagalo, je zaradi priporočil o zdravilnem učinku, posegel po konopljinem olju. Z oljem si je nato mazal oko in vnetje je po enem tednu izginilo in se od takrat ni več pojavilo. To ga je spodbudilo, da se je s konopljo pričel ukvarjati tudi poslovno, saj je želel svoje izkušnje in znanje razširiti na ostale ter jim s tem pomagati. Tudi sedaj s svojimi izdelki dobiva številne dobre in pozitivne povratne informacije.
V spodnji galeriji si lahko ogledate spravilo konoplje, ki te dni poteka v Ljutomeru, v videu pa še kaj zanimivega nam je Vinko Škraban povedal ob našem obisku na njivi.
Na njivi smo jih obiskali v sredo, kjer nam je Vinko Škraban iz podjetja Planet konoplje d.o.o. iz Ljutomera, povedal nekaj več o tej vsestranski in koristni rastlini. Razložil nam je, kakšna je sploh razlika med indijsko in industrijsko konopljo. Indijska konoplja namreč vsebuje THC (tetrahidrokanabinol), kjer ga je od 30-50%, sestavni del THC-ja pa je CBD (kanabidiol) kanabinoid, v industrijski pa je ravno obratno, kjer dominira CBD kanabinoid, THC-ja pa je zelo malo, manj kot 0,2%. THC praktično ni zdravilen, CBD pa se lahko uporablja tudi za zdravljenje težjih bolezni.
Uporaba konoplje na vrsto različnih načinov
Konopljo najprej pokosijo, nato se z nje poberejo vršički, ki se bodo uporabili za čaj, stebla pa se zvežejo v snope, ki gredo nato v nadaljnjo predelavo, v napravo imenovano "decorticator", ki loči vlakna in notranji del stebla - pezdir. Vlakna se nato lahko uporabljajo predvsem za tekstil, zadnjih pet let recimo avtomobilska industrija konopljina vlakna uporablja pri karoserijah zaradi lažjega materiala in trpežnosti, saj so vlakna po vseh študijah desetkrat trpežnejša in trikrat lažja od drugih podobnih materialov. Vlakna se lahko uporabljajo tudi za izolacijo ter izdelavo bio razgradljive plastike v jakosti jekla, ki se razgradi v treh mesecih. Mleti pezdir, ki ga poleg vlaken pridobijo iz stebla konoplje, pa se skupaj z drugimi materiali lahko uporablja za zidake.
Kot nam je povedal Škraban, pa je konoplja nasploh zelo koristna rastlina, ki se lahko uporablja kot prehrana za ljudi in živali, v gradbeništvu, zdravstvu, za izdelavo plastike, tekstilnih izdelkov, nasploh je njena uporaba praktično neomejena. Po njegovem mnenju je konoplja za slovenske kmetovalce tudi dosti boljša prihodnost kot recimo koruza, pšenica ali ječmen. Pri konoplji je donos lahko tudi do 500% večji od naštetih poljščin. Konoplja dobro prenaša tudi sušo in je ni potrebno škropiti. Kot primer nam je navedel, da je iz njive velike en hektar, možno z maloprodajno ceno čaja ustvariti 70.000 evrov čistega dobička. Je pa potrebno zadeve seveda znati delati in poznati proces, kar pa je skrivnost vsakega podjetja. Poleg čaja, izdelujejo še CBD olje in smolo.
Trenutno na njivi dela okrog 30 sezonskih delavcev, ki jim jih je posredoval Zavod za zaposlovanje. V naslednjih letih načrtujejo investicije skupaj s tujci in če bo zadeva stekla, kot načrtovano, bodo takrat potrebovali vsaj 500 sezonskih delavcev.
Številne pozitivne zgodbe
Sam se s pridelavo in predelavo industrijske konoplje ukvarja četrto leto, ko se je samozaposlil, nato pa zaradi velikega povpraševanja, tudi iz tujine, ustanovil d.o.o. Konopljo je sicer spremljal že prej, da pa se je s tem začel ukvarjati tudi poslovno pa je dosti zaslug imel učinek konopljinega olja, ki mu je pomagalo pri zdravljenju vnetega očesa. Ko mu po treh mesecih predpisano mazilo ni pomagalo, je zaradi priporočil o zdravilnem učinku, posegel po konopljinem olju. Z oljem si je nato mazal oko in vnetje je po enem tednu izginilo in se od takrat ni več pojavilo. To ga je spodbudilo, da se je s konopljo pričel ukvarjati tudi poslovno, saj je želel svoje izkušnje in znanje razširiti na ostale ter jim s tem pomagati. Tudi sedaj s svojimi izdelki dobiva številne dobre in pozitivne povratne informacije.
V spodnji galeriji si lahko ogledate spravilo konoplje, ki te dni poteka v Ljutomeru, v videu pa še kaj zanimivega nam je Vinko Škraban povedal ob našem obisku na njivi.
