Ljutomerski čebelarji in predlagana pobuda

Pobuda za sprejem peticije za zaščito čebelarjev je dobila podporo članstva

Prlekija-on.net, sreda, 10. februar 2016 ob 19:16
Občni zbor ČD Ljutomer

Občni zbor ČD Ljutomer

Tudi čebelarji domačega društva smo opravili obvezni letni občni zbor 64. članov. Tokrat je bil zbor tudi volilni. Dnevni red je bil kar standnardni:

1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti, pozdrav vseh prisotnih.
2. Izvolitev organov občnega zbora.
3. Poročilo predsednika o delu in aktivnostih v letu 2015.
4. Poročilo blagajnika.
5. Razprava po poročilih.
6. Poročilo nadzornega odbora in beseda gostom.
7. Podelitev značk zvestobe članom ČZS in predlog odlikovanj zaslužnim članom ČD Ljutomer
8. Zdravstveno varstvo čebel.
9. Volitve organov ČD Ljutomer za obdobje 2016-2020.
10. Program dela za leto 2016.
11. Razno

Zbor je potekal nemoteno in hitro, pogrešali smo nekatere vabljene, najbolj gostjo z NVI Murska Sobota, ki bi lahko marsikaj razčistila v zvezi zdravstvenim varstvom čebel, morda tudi v luči zadnjih napadov na čebelarje. Vabljena županja pa je zagotovila udeležbo podžupana, ki je zagotovil tudi v bodoče podporo občine pomembni dejavnosti, ki jo opravljajo čebelarji. Več o poteku zbora je bilo v medijih že povedano, zato bi morda omenil in konkretiziral pobudo za sprejem peticije za zaščito čebelarjev, ki je dobila podporo članstva. Pobuda glasi:
Zadnji dogodki nas morajo spodbuditi, da ostro nastopimo proti praksi medijev in politike, da na tak način preusmerja pozornost in poneumlja državljane in v njihovem imenu govorijo neresnice, napačne zaključke in ustvarjajo napačne predstave in mnenja. Zakaj se je bilo potrebno z namenom preusmeritve pozornosti od dejanskih nepravilnosti in »zmot« (neupravičena izplačila elitam v času splošnega varčevanja, nepravilnosti in škodljiva praksa pri emigrantski dejavnosti, slabšanje pogojev gospodarjenja in vse večje obremenitve le tega in prebivalstva, brezsramno prevzemanje funkcij z namenom obdržati kontrolo in zamegliti dosedanja neprimerna in kazniva dejanja, …..), ki so in bodo ostala nekaznovana, poseči v našo dejavnost. Ta je bila v svetu vzgled dobrega delovanja, odlične organiziranosti in ne nazadnje v svetu zelo prepoznavne vzreje kranjske čebele. Ali je vredno vse to zavreči za potrebe dnevne politike? Kako naj si sicer razlagamo pompozne medijske objave naših »objektivnih« medijev, ki operirajo z iztrganimi izsledki analiz, mnenji »strokovnjakov«, ki jim je očitno tuja tudi osnovna tehnologija pridobivanja medu in medenih izdelkov, kakor tudi osnovno delo v čebelnjaku, zatiranju  bolezni in parazitov. Kaj je ta ista država in politika naredila, da bi prišla resnica na dan, kaj za uspešno delovanje čebelarstva? Ali niso bili že leta nazaj seznanjeni s težavami in nerazumljivimi odločitvami, ki so povzročile veliko škode in kar silile čebelarje k samoreševanju in zatekanju tudi drugim možnostim, ki so jim bile na razpolago. Kdo je odgovoren za nesmiselno odrejanje dovoljenih »zdravil«, ki jih je možno »uradno« dobiti le preko izredno oderuške verige, ki jo je postavila država in si zagotovila financiranje v naprej za nekatere službe dvomljivega delovanja. Zakaj ta dovoljena »zdravila« v državni verigi vsebujejo iste strupene substance, ki jih je sicer »prepovedano«  kupovati po tri in večkrat nižji ceni v tujini, kjer so uradno tudi potrjene in dovoljene kot zdravilo? Zakaj se nihče ne spotika v bistveno bolj škodljivo prakso v kmetijstvu in tudi gospodarstvu, ki mnogo bolj zastrupljata hrano, človeštvo in ne nazadnje tudi čebele, kot enega ključnih pokazateljev življenjskih razmer. Zakaj ni nikomur mar za zdravje ljudi, ki uživajo hrano z našega tržišča, ki vsebujejo zdravju škodljive in strupene snovi v mnogo višjih koncentracijah in ne toliko pod dovoljenimi mejami, kot je to v čebelarstvu? Kdo je odgovoren za to, da se vrže v isti koš vse vrste medu, čeprav je verjetnost nična, da bi se sporni strup pojavil v vseh vrstah medu. Tistemu, ki se le malo spozna na čebelarstvo je jasno, da je možnost, da se pojavi kakšen »strup« iz zdravil le v cvetličnem medu, ki je prvi po prezimitvi, pri naslednjih vrstah pa take možnosti ni. In končno, kako je možno, da bi te »strupe« vseboval le slovenski med, če pa  v vseh drugih državah uporabljajo praktično iste substance, le pod drugačnimi imeni. Ali kdo sploh kontrolira uvožene pridelke? Garantirano tuji med nebi mogel vsebovati manj »strupov«, čeprav pa je res, da so tudi pri teh v količinah, ki so neškodljive, tako kot pri domačem. Ob vsem tem čudnem dogajanju, se težko izogneš občutku, da je nekemu krogu cilj, da uniči domačega čebelarja, ki pridobiva priznano dober med, poveča pa cenen uvoz in zaslužek poveča s polnjenem domačih trgovskih polic s takim medom. Ali ne bo cena takega hlastanja in preusmerjanja pozornosti predraga? Kdo bo potem popravil povzročeno škodo in nezaupanje, pa tudi pozornost se bo preje ali kasneje le preusmerila na resnične težave te države.

Tekst resolucije naj sestavijo na osnovi dosedanjih ugotovitev strokovnjaki ČZS in pošljejo preko društev v podpis čebelarjem in drugim zainteresiranim in določijo postopek, da bo zadostil obliki in načinu, ki ga zahtevajo oblastniki, da ga priznajo kot voljo prizadetih.

Naj medi.
Janče Gartner


Več v Kultura in izobraževanje