V Banovcih je Andrej Tomc izdelal maketo panonske vasi
Kolo časa je zavrtel za 130 let nazaj
Andrej Tomc
Čeprav Andrej Tomc ni Prlek, ampak v vasi Banovci živi skupaj s svojo ženo Justo in sta po rodu Gorenjca, sta se po nekaj letih dobro vživela v to pokrajino. Spoznala sta prleške navade, običaje, kulinariko in staro arhitekturo, zato se je Andrej odločil, da bo izdelal maketo panonske vasi, kar mu je tudi uspelo. Maketa panonske vasi je izdelana tako, kot so bile tudi v deželi ob Muri vasi pred 130 leti nazaj, kajti za tisti čas so bile značilne cimprane hiše krite s slamo in izdelane iz gline (ilovice). Z maketo panonske vasi je povezal Prlekijo, Prekmurje in Porabje.
Razstavljena maketa panonske vasi je na ogled pri družini Tomc v
Banovcih, kjer med drugim slikovito prikazuje prleško vinogradništvo,
kjer je postavljena zidanica s stiskalnico, klopotcem, s trtami,
oziroma vinogradom. Postavljeno je za tisti čas tudi ovčarstvo,
čebelarstvo s čebelnjakom, kovačija z ognjiščem, kjer ogenj žari, kajti
v kovačiji je ogenj vedno žarel. V panonski vasi je tudi mlin z žago,
katere mlinsko kolo je poganjala voda. Za panonsko vas je značilna bela
štorklja, ki je značilna za to vas, kajti štorklja si je vedno spletla
gnezdo ali na dimniku ali na lesenem drogu. Za tisti čas je bilo
značilno tudi lončarstvo (mogoče malo bolj za Prekmurje). Vsaka
panonska vas je imela tudi lesen vodnjak, kateri je postavljen tudi v
maketi, katero je izdelal Andrej Tomc. Narejen je vodnjak na »vago«, ki
je bil za tisti čas zelo dragocen za napajanje živine in za kuhanje v
kmečki črni kuhinji. Ob vodnjaku je zasajena lipa s klopmi in mizo, kjer
so ženske imele pogovore. Prikazana je kmečka kmetija, kjer je
prikazano opravilo mlačve žita s cepci, »bint« mlin za čiščenje zrnja,
mernik – merska enota za žito. Lesene vozove so nekoč vlekli voli, in
»pomanjšani« kmetje in delavci, ki so delali na kmetiji, na polju, v
vinogradu... Videti je tudi čredo krav, ki se pase na travniku in
označuje živinorejo v Prlekiji, Prekmurju in v Porabju.
V panonski vasi je postavljena kmetija z štorkljo, ki je prinesla otroka - rojstvo otroka z bodočo mamico in očetom. Narejen je dejanski posnetek kmečke cimprače, kjer je postelja z gospodarjem, skrinja za pražnja oblačila, miza z gospodarjevim stolom in dvema klopema, krušno peč in zibelka. Vse hiše v panonski vasi so bile krite s slamo. Krovec je namreč popravljal slamnato streho z žitno slamo, s seboj je imel vso opremo. Ženska je za pokrivanje strehe slamo čistila na t.i. »glavniku«, prirezovalnik snopov, za stavbo je postavljen tudi hlev za prašiče. H panonski vasi pa so sodila tudi polja, kjer so pridelovali hrano za preživetje. Polje prikazuje oranje z lesenim plugom, ki ga vleče konj, na drugi strani pa je že zorano polje, katero se obdeluje z brano. Za ljutomersko področje so značilni tudi prleški konji – kasači. Vse je povezano z leseno ograjo, a danes te idilike več ni, sama ograja pa razmejuje določene parcele.
Za panonsko vas je značilna in postavljena vaška kapela, oziroma cerkev, kamor so prebivalci te vasi hodili k maši, za vas pa je značilno tudi razpelo, ki je bilo postavljeno na začetku ali na koncu vasi. Šlo je za katoliško verno vas. V panonski vasi je nekoč živelo več družin s številnimi otroki, od tega je v maketi prikazanih pet družin, ki so se ukvarjali z različnimi kmečkimi dejavnostmi, oziroma opravili. V panonski vasi so postavljene hiše, ki so bile krite s slamo - cimprače, klasične brunarice, ki so ometane z ilovico pomešano s plevami in pobeljene z gašenim apnom. Tla v hiši pa so bila narejena z zemljo - ilovico, ki pa je preprečevala vdor vlage v hišo. Take hiše so zelo varčne, poleti hladne, v zimi pa tople. V vasi tisti čas ni bilo elektrike, svetili so si na petrolej ali s svečami.
Andrej vsako leto panonsko vas širi z novimi idejami in vsebinami. Pri izdelovanju panonske vasi je uporabljal različni les, denimo furnir, slamo, figure pa so lastno ročno izdelane, ki so ilovnate in tudi pobarvane.
V panonski vasi je postavljena kmetija z štorkljo, ki je prinesla otroka - rojstvo otroka z bodočo mamico in očetom. Narejen je dejanski posnetek kmečke cimprače, kjer je postelja z gospodarjem, skrinja za pražnja oblačila, miza z gospodarjevim stolom in dvema klopema, krušno peč in zibelka. Vse hiše v panonski vasi so bile krite s slamo. Krovec je namreč popravljal slamnato streho z žitno slamo, s seboj je imel vso opremo. Ženska je za pokrivanje strehe slamo čistila na t.i. »glavniku«, prirezovalnik snopov, za stavbo je postavljen tudi hlev za prašiče. H panonski vasi pa so sodila tudi polja, kjer so pridelovali hrano za preživetje. Polje prikazuje oranje z lesenim plugom, ki ga vleče konj, na drugi strani pa je že zorano polje, katero se obdeluje z brano. Za ljutomersko področje so značilni tudi prleški konji – kasači. Vse je povezano z leseno ograjo, a danes te idilike več ni, sama ograja pa razmejuje določene parcele.
Za panonsko vas je značilna in postavljena vaška kapela, oziroma cerkev, kamor so prebivalci te vasi hodili k maši, za vas pa je značilno tudi razpelo, ki je bilo postavljeno na začetku ali na koncu vasi. Šlo je za katoliško verno vas. V panonski vasi je nekoč živelo več družin s številnimi otroki, od tega je v maketi prikazanih pet družin, ki so se ukvarjali z različnimi kmečkimi dejavnostmi, oziroma opravili. V panonski vasi so postavljene hiše, ki so bile krite s slamo - cimprače, klasične brunarice, ki so ometane z ilovico pomešano s plevami in pobeljene z gašenim apnom. Tla v hiši pa so bila narejena z zemljo - ilovico, ki pa je preprečevala vdor vlage v hišo. Take hiše so zelo varčne, poleti hladne, v zimi pa tople. V vasi tisti čas ni bilo elektrike, svetili so si na petrolej ali s svečami.
Andrej vsako leto panonsko vas širi z novimi idejami in vsebinami. Pri izdelovanju panonske vasi je uporabljal različni les, denimo furnir, slamo, figure pa so lastno ročno izdelane, ki so ilovnate in tudi pobarvane.
