Radgona – svobodno mesto!

Med mesti, ki so najbolj občutili osamosvojitveno vojno pred četrt stoletja, je gotovo Gornja Radgona, saj se ni vdala veliko močnejšemu nasprotniku. Takrat so Radgončani bili enotni in s skupnimi močmi so ubranili svoje mesto, ki v zadnjih letih, kljub krizi, raste in se lepo razvija. In omenjeno enotnost tudi danes potrjujejo vsaj nekoliko mlajši občani, ki pogosto prijetno presenetijo s takšnimi in drugačnimi dogodki in prireditvami. In takšna je bila tudi dvodnevna prireditev "Radgona 2016 – svobodno mesto: Radi imamo naše mesto". Društvo za razvoj alternativne kulture Gornja Radgona KUD ZRAK je namreč ob dnevu državnosti organiziralo dvodnevni kulturni festival Rock’n Radgona 2016: "Radgona – svobodno mesto". Pestro dogajanje se je odvijalo na večih lokacijah po mestu Gornja Radgona. Kot je povedal Vasja Rovšnik, predsednik KUD-a ZRAK, idejni vodja razstave Radgona 2016 – svobodno mesto, so s festivalom, ki so ga letos organizirali prvič, obeležili zelo pomemben jubilej – 25 let osamosvojitve države in osvoboditve mesta Gornja Radgona, ki je v osamosvojitveni vojni izmed vseh slovenskih krajev utrpelo največjo škodo.

Prav zato je festival potekal pod sloganom "Radgona – svobodno mesto", ponudil pa je številne dogodke za vse generacije. Najmlajši so se zabavali ob spuščanju avtomobilčkov na daljinsko upravljanje, streljanju na gol z luknjami ter čarali s čarovnikom Sam Sebastjanom, nekoliko starejši pa so se prepustili poezijam, se posladkali z domačimi dobrotami na kmečki tržnici ter si ogledali fotografsko in slikarsko razstavo »Radgona 1991«. Vrhunec celotnega festivala je bil nedvomno večerni koncert, kjer so se na odru zvrstili številni nastopajoči in tako obeležili 30 let rocka v Gornji Radgoni, vstop na vsa dogajanja pa je bil prost. Ob 25. obletnici osvoboditve mesta in osamosvojitvi države se je na dvorišču za prodajalno Kompas, tik ob reki Muri in mejnem prehodu v Gornji Radgoni zgodil tudi festival Rock' N' Radgona 2016 - svobodno mesto. Množici mladih in malo manj mladih so se predstavili številni bendi in skupine, kot so: Avtomobili (Nova Gorica), Wrong, Fat Nuns (oba Gornja Radgona), Langa (Murska Sobota), Brez milosti (Gornja Radgona), Do daske (Radenci), Fail Aspect, Supporting Act (oba Gornja Radgona) in pesnik Dani Rajh. Odličnemu koncertu, kjer je dejansko vsak našel nekaj zase, je sledila After zabava, katero so pripravili v pivnici pri Maksu, v središču mesta. Morebiti je škoda le, da se je dogodek časovno popolnoma prekrival s prvim večerom Soboških dnevov v Murski Soboti, saj je bilo kar precej ljudi, ki bi šli na obe prireditvi. Kljub vsemu pa so radgonski organizatorji lahko zelo zadovoljni s svojim prvim tovrstnim festivalom, ki najbrž ne bo zadnji.

Že dan pred festivalom pa so na radgonskem gradu odprli fotografsko razstavo o vojnih dogodkih pred četrt stoletja v Gornji Radgoni. Fotografije sta prispevala starosta fotografskih mojstrov, 90-letni Milan Klemenčič, ki je ob otvoritvi dejal: "Fotografije same po sebi povedo dovolj. To je bila pač tudi zgodovina našega mesta", in Večerov novinar Boris Jaušovec, ki je ob odprtju povedal, da nas fotografije vrnejo v tiste čase, ko je bila vojna nepotrebna: "Čestitajmo Sloveniji za 25 let in si obenem želimo, da bo naslednjih 25 let preživela bolje, kot jih je prvih". Vasja Rovšnik pa je dodal: "Razstava ima tudi sporočilo, to je, da smo proti ideološkim delitvam, ki nam jih vsiljujejo politiki".

Veliki mislec, filozof in teolog, akademik Anton Trstenjak iz okolice Gornje Radgone, je vedno poudarjal: Slovenci, držimo skupaj! In to se je zgodilo pred petindvajsetimi leti, ko v Sloveniji in med Slovenci ni bilo alternative. S skupnimi močmi smo dosegli tisto, kar so predniki tisočletja samo sanjali, dobili smo svojo samostojno in neodvisno državo. Žal do tega ni prišlo mirno in brez orožja, enako je žalostno, da omenjena sloga med Slovenci, iz let 1990 in 1991 ni trajala dolgo. Kljub vsemu je tudi akademik Anton Trstenjak, bil srečen, da so tudi njegovi Radgončani, ko je to bilo najbolj potrebno, bili nadvse enotni. S skupnimi močmi so se: teritorialci, miličniki, delavci, kmetje, lokalni oblastniki in vsi drugi, uprli močnejši armadi, in nikakor se niso vdali. Zato bi Gornja Radgona, kot vzor obrambe, lahko postala "mesto heroj". Sploh pa Gornji Radgoni pripada eno častnih mest pri osamosvajanju države Slovenije, saj so vojaki JLA imeli nekako najbližjo pot iz hrvaških vojašnic priti do mesta na reki Muri. Do tam so sicer prišli, pozneje pa je praktično vse potekalo po domačih notah, razen brezumnega uničevanja s strani takratne ljudske armade...