Zapela je več kot 80 let stara lesena mlatilnica, katero je poganjal prav tako starodobni traktor
Etnološka prireditev s prikazom mlatitve na stari nekdanji način
Etnološka prireditev s prikazom mlatitve
Da spomini na nekdanje kmečke čase in sicer v času žetve ne bi šli povsem v pozabo, so člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih, skupaj z Biotehniško šolo Rakičan in KUD Beltinci v soboto, 23. julija, v beltinskem parku številnim obiskovalcem od blizu in daleč prikazali mlatitev zlato pšeničnega klasja z več kot 80 let staro leseno mlatilnico, katero je poganjal prav tako stari starodobni traktor nemške izdelave. Pred tem so zlato pšenično klasje ročno poželi na polju Biotehniške šole Rakičan in jo pripeljali z kmečkim vozom v Beltince. Etnološka prireditev sloni na projektu »Od zrna do kruha«, ko bo iz pšenice kmalu zadišalo po domačem kruhu, katerega bo moč poskusiti letos na mednarodno kmetijsko živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni.
Delo so si razdelili tako kot nekoč
Še preden je v beltinskem parku zopet zapela mlatilnica je gospodar Ivan Zadravec, v mlatilnico dajal snope pšeničnega klasja, na pomoč pa so mu priskočili tudi člani kluba. Vsak, ki se je udeležil mlatitve z mlatilnico je bil zadolžen za vsako opravilo. Z voza je Stanko Srša snope pšenice metal na mlatilnico. Pridne roke mož in žena so slamo z lesenimi vilami odnašali na kup »oslico«, ostanke plev je stran odnašala Lizika Zadravec. Za nemoten potek mlatitve je skrbel Jože Horvat, ki je bdel, da je pšenica lepo tekla v platnene vreče. Na pomoč na mlatitev pa so se s traktorji iz Koga pri Ormožu pripeljali člani pobratenega Kluba Steyr.
Tokat so v Beltincih namlatili okoli 200 kilogramov pšenice, ki je bila lepo očiščena in suha ter primerna za mletje pšenične moke. Vsi, ki so se udeležili mlatitve zlato pšeničnega klasja so obudili staro, a že pozabljeno kmečko opravilo in kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili v času žetve taki prizori pri domala vsaki prekmurski domačiji. Dogodek pa bo predvsem mladim ostal še dolgo v spominu, kajti takih prizorov, da bi »zapela« mlatilnica in se kadilo vse povprek je redko videti, pa še ti so zbledeli iz našega časa.
Potem, ko so opravili mlatitev so orodje odložili in glas mlatilnice je utihnil, so se vsi skupaj sedli v hladno senco, kjer je po stari kmečki navadi gospodinja na mizo prinesla »mašinsko južno« (malico), mlečne kumare, vrtanik, domači kruh z zaseko, meso iz tünke in druge kulinarične dobrote, ki sodijo v čas žetve in mlatitve. Dobremu delu, ki so ga opravili pa so vsi skupaj nazdravili še z rujno kapljico iz lendavskih goric. Dogodek, ki so ga prikazali člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja bo vsem, ki so se udeležili mlatitve po starem ostal še dolgo v spominu.
Še preden je v beltinskem parku zopet zapela mlatilnica je gospodar Ivan Zadravec, v mlatilnico dajal snope pšeničnega klasja, na pomoč pa so mu priskočili tudi člani kluba. Vsak, ki se je udeležil mlatitve z mlatilnico je bil zadolžen za vsako opravilo. Z voza je Stanko Srša snope pšenice metal na mlatilnico. Pridne roke mož in žena so slamo z lesenimi vilami odnašali na kup »oslico«, ostanke plev je stran odnašala Lizika Zadravec. Za nemoten potek mlatitve je skrbel Jože Horvat, ki je bdel, da je pšenica lepo tekla v platnene vreče. Na pomoč na mlatitev pa so se s traktorji iz Koga pri Ormožu pripeljali člani pobratenega Kluba Steyr.
Tokat so v Beltincih namlatili okoli 200 kilogramov pšenice, ki je bila lepo očiščena in suha ter primerna za mletje pšenične moke. Vsi, ki so se udeležili mlatitve zlato pšeničnega klasja so obudili staro, a že pozabljeno kmečko opravilo in kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj, ko so bili v času žetve taki prizori pri domala vsaki prekmurski domačiji. Dogodek pa bo predvsem mladim ostal še dolgo v spominu, kajti takih prizorov, da bi »zapela« mlatilnica in se kadilo vse povprek je redko videti, pa še ti so zbledeli iz našega časa.
Potem, ko so opravili mlatitev so orodje odložili in glas mlatilnice je utihnil, so se vsi skupaj sedli v hladno senco, kjer je po stari kmečki navadi gospodinja na mizo prinesla »mašinsko južno« (malico), mlečne kumare, vrtanik, domači kruh z zaseko, meso iz tünke in druge kulinarične dobrote, ki sodijo v čas žetve in mlatitve. Dobremu delu, ki so ga opravili pa so vsi skupaj nazdravili še z rujno kapljico iz lendavskih goric. Dogodek, ki so ga prikazali člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja bo vsem, ki so se udeležili mlatitve po starem ostal še dolgo v spominu.
