Na skupščini Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer so znova izpostavili težko situacijo v vinogradništvu. Ker vina na tržišču ne dosegajo dovolj visokih cen, se številni privatni vinogradniki zaradi previsokih stroškov odločajo za krčenje vinogradov, kot ugotavlja predsednik društva Miran Torič pa pogrešajo tudi mlajše vinogradnike.

Omenjeno društvo, ki je imelo v preteklosti že tudi okoli 200 članov, se danes srečuje s problemom članstva, predvsem bi si želeli pomoč mlajših, ki bi od starejših družinskih članov tudi prevzeli vinograde ter nadaljevali s tradicijo pridelovanja kakovostnih in vrhunskih belih vin.

Ljutomersko društvo je tudi v lanskem letu skrbelo za pripravo predavanj, na katerih so vinogradniki prejeli pomembne napotke za delo v vinogradu in kleti, organizirali so tradicionalno ocenjevanje vinskih vzorcev, kjer so med 102 vzorcema enologi podelili pet velikih zlatih in 58 zlatih medalj, skrbeli so za trto v atriju Mestne hiše v Ljutomeru, kronali pa so tudi ljutomersko vinsko kraljico Adrijano Bogdan, ki bo po odločitvi članov upravnega odbora društva krono nosila do novembra 2011.

V razpravi je najprej spregovoril nekdanji predsednik društva Slavko Žalar, ki je izrazil zadovoljstvo, da je ljutomersko vinsko družbo Ljutomerčan prevzel novi lastnik in poplačal vinogradnikom stare dolgove za pogodbeni odvzem grozdja. "Brez denarja danes tudi v vinogradništvu ne gre," se je vključil mestni viničar Franc Žličar ter prav tako pozdravil prihod družine Puklavec, ki je poleg ljutomerske prevzela tudi ormoško klet. Na tokratni skupščini so sprejeli sklep, da se bodo člani upravnega odbora društva v prihodnje srečali z novimi lastniki družb Ljutomerčan in Jeruzalem Ormož VVS, s katerimi želijo dobro sodelovanje, obetajo pa si tudi finančno pomoč pri ureditvi društvenih prostorov v Ljutomeru. Zaradi pomanjkanja denarja so namreč v preteklih letih nekoliko manj vlagali v te prostore, kjer bi naj v prihodnje uredili tudi vinoteko.

Vinogradniki so poudaril, da so bile v preteklem letu izredno slabe razmere za vinogradništvo. Vremenske ujme so zmanjšale pridelek, poleg tega pa so bile tudi odkupne cene grozdja nizke. Omenili so, da so za kilogram grozdja prejemali okoli 60 centov, pri sosedih Avstrijcih pa je bila cena za kilogram grozdja tudi 1,5 evra. "V Sloveniji se dogajajo na tržišču izredno težke stvari. Prleki enostavno ne znamo stopiti skupaj ter s skupnimi močmi narediti več za boljšo ceno naših vin. Dokler ne bo ekonomije, ne bo mladih," je bil mnenja Mitja Kos iz Ključarovcev in dodal, da bi se za pokrivanje vseh stroškov dela vinogradnika in vinarja buteljčne steklenice kakovostnega belega vina iz ljutomersko-ormoškega vinorodnega območja morala prodajati vsaj za sedem evrov. "Kaj bo jutri? Kam plujemo? Kaj bo takšno društvo, ki ima sedaj okoli 50 članov, nekoč pa jih je imelo 200?" se je spraševal Mirko Prelog iz Ljutomera ter predlagal, da bi se morali pričeti združevati s sorodnimi društvi iz okolice, omenil je ormoško vinogradniško društvo, "saj bi tako lažje dosegali skupne interese".

"Novi lastnik Ljutomerčana je rešitev le za določene vinogradnike. Vsi vi bi morali več narediti za promocijo in tudi na kvaliteti belih vin. Trg dela svoje, zato na njega ni mogoče vplivati, zato pa lahko vplivate na promocijo in kvaliteto," je menil Aleš Vaupotič iz ljutomerske občinske uprave ter vinogradnike spomnil, da bo glede na vsakoletne poletne vremenske ujme potrebno pridelek zavarovati pred točo, "za boljše zavarovalne premije pa boste morali vinogradniki nastopiti proti zavarovalničarjem s skupnimi močni".