V Logarovcih je Jožefa Kovačič praznovala svoj 101. rojstni dan
Najstarejša občanka občine Križevci in župljanka župnije Križevci pri Ljutomeru
Jožefa Kovačič
V Prlekiji na Murskem polju v vasi Logarovci v občni in župniji Križevci pri Ljutomeru, živi prikupna ženica Jožefa Kovačič, ki je v sredo, 12. februarja, v krogu svojih najdražjih praznovala svoj 101. rojstni dan. Kljub visoki starosti je še kar dobrega zdravja, ne potrebuje nobenih zdravil, ne tuje pomoči, zjutraj se še sama obleče, a le malo bolj slabše vidi in sliši.
Jožefa Kovačič se je pred 101 leti rodila v kmečki družini v majhni
vasici Terbegovci pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Kot mlado dekle je
odšla na delo v Srbijo, po petih letih dela je nato odšla delat v
Kočevje, nazadnje pa je delala v tekstilni tovarni v Mariboru. Pred 50. leti
je že stopila v pokoj in se nato preselila iz Maribora, nazaj na
babičino domačijo v Logarovce, kjer še danes preživlja jesen življenja.
Za Jožefo skrbi nečak Milan, z ženo Mileno in pranečakinjo Barbaro, kateri skrbijo za teto, teta pa najbolj pogreša Barbaro, ko je ni doma in je v šoli v Mariboru. Sedaj si Jožefa krajša zimske dneve s pesmijo, rada si zapoje in včasih gleda kaj televizijo. Je še kar dobrega zdravja, vedno nasmejana in dobre volje. Jožefa pa komaj čaka, da bo minila zima in bo prišla pomlad, da bo lahko posedala pred hišo na toplem soncu, ko bo poslušala ptičje petje in družbo ji bodo delale domače muce.
Ima še kar dober spomin, vesela je vsakega obiska, najbolj pa pogreša domače. Ko je bila še mlajša je rada zahajala v domačo župnijsko cerkev v Križevce pri Ljutomeru k svetim mašam, sedaj, ko so ji že pojenjale moči, pa rada poje cerkvene pesmi in moli molitve.
Jožefa je tudi najstarejša članica gasilskega društva Logarovci in Gasilske zveze Križevci pri Ljutomeru. Ponosna je, da je pred leti bila dejavna v krajevni organizaciji Rdečega križa Logarovci. Njen recept za dolgo življenje je, da je bila celo življenja samska, ni imela moža in ne otrok, kar je po njenih besedah razlog za tako dolgo življenje. Ker je v preteklosti mnogo delala, danes na jesen življenja uživa sadove svojega dela. Rada se spominja svojih otroških dni in let ko je delala v raznih krajih po Sloveniji.
Od nje smo se poslovili s stiskom roke in njenim prijaznim nasmehom ter obljubili, da se prihodnje leto spet snidemo, ko bo zakorakala v 103. leto svojega bogatega življenja.
Za Jožefo skrbi nečak Milan, z ženo Mileno in pranečakinjo Barbaro, kateri skrbijo za teto, teta pa najbolj pogreša Barbaro, ko je ni doma in je v šoli v Mariboru. Sedaj si Jožefa krajša zimske dneve s pesmijo, rada si zapoje in včasih gleda kaj televizijo. Je še kar dobrega zdravja, vedno nasmejana in dobre volje. Jožefa pa komaj čaka, da bo minila zima in bo prišla pomlad, da bo lahko posedala pred hišo na toplem soncu, ko bo poslušala ptičje petje in družbo ji bodo delale domače muce.
Ima še kar dober spomin, vesela je vsakega obiska, najbolj pa pogreša domače. Ko je bila še mlajša je rada zahajala v domačo župnijsko cerkev v Križevce pri Ljutomeru k svetim mašam, sedaj, ko so ji že pojenjale moči, pa rada poje cerkvene pesmi in moli molitve.
Jožefa je tudi najstarejša članica gasilskega društva Logarovci in Gasilske zveze Križevci pri Ljutomeru. Ponosna je, da je pred leti bila dejavna v krajevni organizaciji Rdečega križa Logarovci. Njen recept za dolgo življenje je, da je bila celo življenja samska, ni imela moža in ne otrok, kar je po njenih besedah razlog za tako dolgo življenje. Ker je v preteklosti mnogo delala, danes na jesen življenja uživa sadove svojega dela. Rada se spominja svojih otroških dni in let ko je delala v raznih krajih po Sloveniji.
Od nje smo se poslovili s stiskom roke in njenim prijaznim nasmehom ter obljubili, da se prihodnje leto spet snidemo, ko bo zakorakala v 103. leto svojega bogatega življenja.
