Verniki župnij Ljutomer in Razkrižje so romali na Svete Višarje
Romarsko svetišče na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino, letos praznuje 650. obletnico nastanka
Svete Višarje
V soboto, 16. avgusta, so verniki župnije Ljutomer in župnije Razkrižje, v spremstvu dekana in župnika Andreja Zrima, kaplana Zorana Carja ter msgr. Franca Režonja, romali na Svete Višarje in k zibelki našega slovenskega krščanstva, k Višarski kraljici.
Na pot so se odpravili številni romarji, vsi v želji, da obiščejo svete
kraje in v njih poglobijo svojo vero in svoje krščansko življenje, kajti
romarsko svetišče na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino, letos
praznuje 650. obletnico nastanka.
Pot jih je vodila preko Maribora in Ljubljane, mimo osrednjega slovenskega Marijinega svetišča Brezja, v lepoto Gorenjske in njenih gora. Dolina Save in sončen dan jim je omogočil, da so lahko opazovali lepote Karavank in Julijskih alp, med katerimi je mnoge prvič v živo pozdravil simbol slovenstva, gora Triglav. Tudi pot mimo smučišč Kranjske Gore in Planice je mnoge razveselilo, da so vsaj enkrat v življenju doživeli v živo čudovite kraje naše slovenske smučarije.
Ob vsem navdušenju in pripovedovanju so se hitro znašli v Italiji, v Videmski pokrajini, v mestu Trbiž. Po nekaj minutah vožnje so že stali ob gondoli, nekaterim v velik izziv, ali naj vstopijo v gondolo ali ne. Toda v veliki želji po srečanju z Višarsko Materjo Božjo, je bil strah kaj hitro premagan. Vsi so se namreč po nekaj minutah vožnje z gondolo znašli na vrhu, pri višarski Kraljici. Po molitvi rožnega venca in prejemu zakramenta sv. spovedi je sledila sv. maša, katero je vodil naš župnik Andrej Zrim in je bila darovana v treh jezikih: italjanskem, slovenskem in nemškem. Tukaj se namreč srečujemo »Slovani, Germani in Romani, ki v miru in bratski ljubezni častimo Njo, ki jo je Bog nadvse poveličal. Že v 16. stoletju so Sv. Višarje imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jo lahko imenujemo božjo pot Evrope«, če beremo v vodniku o Svetih Višarjah. Po sv. maši so si romarji vzeli več časa za občudovanje naravne lepote, ki je tam pravi biser.
Njihov romarski popoldan je bil v znamenju Gorenjske. Romanje pa so sklenili v Radovljici, v cerkvi sv. Petra. Skupaj so zapeli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Ob vsem duhovnem pa so se ves dan srečevali z zgodovino teh dežel in svetišč.
Bogu hvala za to čudovito romanje in za vse, kar jim je Bog v svoji dobroti podaril po njihovih molitvah in žrtvah, ki so jih ta dan izročili Njemu!
Pot jih je vodila preko Maribora in Ljubljane, mimo osrednjega slovenskega Marijinega svetišča Brezja, v lepoto Gorenjske in njenih gora. Dolina Save in sončen dan jim je omogočil, da so lahko opazovali lepote Karavank in Julijskih alp, med katerimi je mnoge prvič v živo pozdravil simbol slovenstva, gora Triglav. Tudi pot mimo smučišč Kranjske Gore in Planice je mnoge razveselilo, da so vsaj enkrat v življenju doživeli v živo čudovite kraje naše slovenske smučarije.
Ob vsem navdušenju in pripovedovanju so se hitro znašli v Italiji, v Videmski pokrajini, v mestu Trbiž. Po nekaj minutah vožnje so že stali ob gondoli, nekaterim v velik izziv, ali naj vstopijo v gondolo ali ne. Toda v veliki želji po srečanju z Višarsko Materjo Božjo, je bil strah kaj hitro premagan. Vsi so se namreč po nekaj minutah vožnje z gondolo znašli na vrhu, pri višarski Kraljici. Po molitvi rožnega venca in prejemu zakramenta sv. spovedi je sledila sv. maša, katero je vodil naš župnik Andrej Zrim in je bila darovana v treh jezikih: italjanskem, slovenskem in nemškem. Tukaj se namreč srečujemo »Slovani, Germani in Romani, ki v miru in bratski ljubezni častimo Njo, ki jo je Bog nadvse poveličal. Že v 16. stoletju so Sv. Višarje imenovali božjo pot treh narodov, danes pa jo lahko imenujemo božjo pot Evrope«, če beremo v vodniku o Svetih Višarjah. Po sv. maši so si romarji vzeli več časa za občudovanje naravne lepote, ki je tam pravi biser.
Njihov romarski popoldan je bil v znamenju Gorenjske. Romanje pa so sklenili v Radovljici, v cerkvi sv. Petra. Skupaj so zapeli litanije Matere Božje in prejeli blagoslov z Najsvetejšim. Ob vsem duhovnem pa so se ves dan srečevali z zgodovino teh dežel in svetišč.
Bogu hvala za to čudovito romanje in za vse, kar jim je Bog v svoji dobroti podaril po njihovih molitvah in žrtvah, ki so jih ta dan izročili Njemu!
