Dominkova domačija v Gorišnici kljubuje času že več kot 300 let
Gre za najstarejšo še ohranjeno panonsko cimprano hišo v slovenskem prostoru, kar je pravi biser kmečkega stavbarstva na Ptujskem polju
Dominkova domačija
Dominkova domačija v Gorišnici na Ptujskem polju je najstarejša še ohranjena in obnovljena panonska cimprana hiša krita s slamo v Sloveniji, ki je bila pred 300 leti zgrajena v panonskem slogu, v obliki črke L (»na vogel«).
Stoji v naselju Gorišnica ob cesti Ptuj-Ormož. Hiša je lesena in
»cimprana«, zgrajena iz lesenih brun in z obeh strani ometana z debelo
plastjo ilovice ter pokrita s slamo. Je muzej na prostem, saj so vsi
predmeti v hiši ostali ohranjeni od prejšnjih časov. V njej je živela
zadnja stanovalka in sicer Katarina Nemec, po domače Dominkova Kata, pri
čemer je Dominkova domačija v svoji zgodovini preživela kar lepo
število rodov, ki so v njej živeli.
Leta 1989 je bila razglašena za nepremičnino kulturne dediščine v Sloveniji, a leta 1990 pa je umrla njena zadnja prebivalka, kateri je vrsto let nudila varen in topel dom. Pod slamnato streho je danes še vedno ohranjena črna kuhinja, osrednji bivalni prostor s krušno pečjo in shrambo. Gospodarski del sestavljajo skedenj (»gumno«), hlev, delavnico, steljnik in zrnska klet. V poslopju so še vedno ohranjeni nekateri deli opreme in orodja, kot je žmrlje za mletje žita, nečke, »krpele« za nošenje stelje, burklje, nabožne podobe, postelje in stoli iz različnih časovnih obdobij.
V okolici hiše se nahajata še dva koruznjaka, en je pleten iz šibja in vodnjak, ki je globok sedem metrov in obzidan s kamenjem. Vodo so nekoč, ko so imeli v hlevu živino zajemali s pomočjo vzvoda, ob vodnjaku pa je korito za napajanje živine. V tistih časih, ko je še živela Katarina Nemec v hiši niso poznali električne razsvetljave, ampak so uporabljali gorečo trsko, oljenko, svečo in petrolejko. V hiši je bil lesen dimnik, ki pa nikoli ni zagorel, kajti prejšnja stanovalka Dominkova Kata je za dimnik zelo skrbela in ga pazila, da ni prišlo do požara, pri čemer je po pripovedovanju domačinov kurila in se grela s drvmi, ki so bile slabše kakovosti. V hiši so bila in se do danes ohranila majhna okna, na katerih celo leto lepo cvetijo rože. Ob hiši so še ohranjeni starodavni leseni čebelnjaki, ki so pokriti s slamnatimi strehami.
Občina Gorišnica je ponosna na ohranjeno Dominkovo domačijo. Na dvorišču se namreč skozi leto odvijajo najrazličnejše prireditve, vse pa je povezano s kmečkimi opravili in običaji, kajti na tak način se ohranjajo in oživljajo dejavnosti, ki so se nekoč odvijale na kmetiji. Ogled domačije je vključen tudi v šolske programe.
Skratka ob obisku Dominkove domačije si obiskovalec najde mir, spokojnost in zadovoljstvo. Tukaj čas nikamor ne hiti, vse je umirjeno, kot je bilo nekoč. Tukaj se čas ustavi in kolo časa zavrti za 300 let nazaj.
Leta 1989 je bila razglašena za nepremičnino kulturne dediščine v Sloveniji, a leta 1990 pa je umrla njena zadnja prebivalka, kateri je vrsto let nudila varen in topel dom. Pod slamnato streho je danes še vedno ohranjena črna kuhinja, osrednji bivalni prostor s krušno pečjo in shrambo. Gospodarski del sestavljajo skedenj (»gumno«), hlev, delavnico, steljnik in zrnska klet. V poslopju so še vedno ohranjeni nekateri deli opreme in orodja, kot je žmrlje za mletje žita, nečke, »krpele« za nošenje stelje, burklje, nabožne podobe, postelje in stoli iz različnih časovnih obdobij.
V okolici hiše se nahajata še dva koruznjaka, en je pleten iz šibja in vodnjak, ki je globok sedem metrov in obzidan s kamenjem. Vodo so nekoč, ko so imeli v hlevu živino zajemali s pomočjo vzvoda, ob vodnjaku pa je korito za napajanje živine. V tistih časih, ko je še živela Katarina Nemec v hiši niso poznali električne razsvetljave, ampak so uporabljali gorečo trsko, oljenko, svečo in petrolejko. V hiši je bil lesen dimnik, ki pa nikoli ni zagorel, kajti prejšnja stanovalka Dominkova Kata je za dimnik zelo skrbela in ga pazila, da ni prišlo do požara, pri čemer je po pripovedovanju domačinov kurila in se grela s drvmi, ki so bile slabše kakovosti. V hiši so bila in se do danes ohranila majhna okna, na katerih celo leto lepo cvetijo rože. Ob hiši so še ohranjeni starodavni leseni čebelnjaki, ki so pokriti s slamnatimi strehami.
Občina Gorišnica je ponosna na ohranjeno Dominkovo domačijo. Na dvorišču se namreč skozi leto odvijajo najrazličnejše prireditve, vse pa je povezano s kmečkimi opravili in običaji, kajti na tak način se ohranjajo in oživljajo dejavnosti, ki so se nekoč odvijale na kmetiji. Ogled domačije je vključen tudi v šolske programe.
Skratka ob obisku Dominkove domačije si obiskovalec najde mir, spokojnost in zadovoljstvo. Tukaj čas nikamor ne hiti, vse je umirjeno, kot je bilo nekoč. Tukaj se čas ustavi in kolo časa zavrti za 300 let nazaj.
