Falska grajska pravljica živi

Slovenija se lahko poleg številnih naravnih lepot, marljivih in dobrosrčnih ljudi, pohvali še s številnimi gradovi.  Žal pa je realnost takšna, da jih je veliko prepuščenih propadanju. Država z upravljanjem gradov nima preveč srečne roke in pa tudi potrebnih sredstev ne, da bi jih lahko ustrezno vzdrževala. Kljub temu ni vse tako črno.

Najdejo se tudi svetle in uspešne zgodbe in ena izmed teh je zagotovo tudi grad Fala. O tem, kako jim je uspelo, ne samo oživiti grad, ampak mu tudi dati življenje, smo se pogovarjali z graščakom na gradu Fala Maximilianom M. Slavičem. Maximilian je graščak, ki je z dušo in srcem predan gradu, ter se neizmerno trudi, da uresničuje svoje poslanstvo tako, da je Falska grajska pravljica postala resničnost.

Graščak nam lahko na kratko opišete kako je zaživela vaša grajska pravljica?
Pred sedmimi leti smo začeli z našo zgodbo grajske pravljice. Moja vizija je bila, da naredimo nekaj novega, drugačnega. Začeli smo z majhnimi koraki, z obnovo dva kilometra žlebov in več kot 8.000 kvadratnih metrov strehe. Nato smo se lotili obnove notranjosti, kot je bila nekoč na podlagi pripovedi babic in starejših občanov. Čez konec tedna stanujem na gradu, saj je potrebno na gradu živeti, da ga lahko razumeš.

Ste našli tudi kakšne zapise o Falskem gradu?
O Falskem gradu ni veliko zapisov. Imajo pa tisti, ki so, veliko težo. Namreč marsikdo ne ve, da je bila tukaj prva univerza potrjena s strani Dunaja. Tukaj je bil tudi samostan Benediktincev. Grad ima več kot sedemstoletno zgodovino. Začetki gradu segajo v 13. stoletje. Ime Falske graščine izhaja iz nemške besede »fall« oz. »Wasserfall«.

Obnoviti grad in mu dati življenje zagotovo ni mali zalogaj?
Kljub temu, da je z gradom ogromno dela, sem se v tej zgodbi našel in bi se še enkrat odločil za ta korak. Želimo tudi drugim gradovom dati upanje, da tudi njim lahko uspe. Potrebno je iskati dobre prakse in ob ustrezni podpori institucij, bi lahko obnovili še več slovenskih gradov. Imamo željo, da bi spremenili zgodbo še enega gradu - Viltuš. Že nekaj časa se trudimo, da bi sklenili dogovor za obnovo gradu Slivnica, v katerem bi želeli urediti center Leonarda Da Vincija, z njegovimi kopijami za katere imamo soglasje iz Firenc. Slovenijo vidim, kot deželo gradov in to je tisto na čemer bi lahko gradili. Uspelo nam je tudi odprti grad Dornava, kjer smo uspešno organizirali in izvedli srednjeveške tabore. Obnova gradu je s strokovnega vidika izredno zahteven projekt. Na obnovo smo se pripravljali eno leto in pol. Nekje v petih letih nam je uspelo v večji meri urediti grad in obnoviti kapelico.

Kakšne vse aktivnosti so vpete v vašo zgodbo grajske pravljice?
Pri nas se je poročilo že več parov, tudi iz tujine. Luka Rebol vodi našo zgodbo povezano s Firencami – projekt Da Vinci. Organiziramo različne dogodke, od srednjeveških dogodkov, viteških večerij, plesov v maskah, gledaliških oddaj, izletov, silvestrovanja in različnih delavnic. Povezujemo se še z drugimi gradovi.

Kakšne so vaše želje za prihodnost?
Naša vizija je, da bi nastal program v smeri grajskega turizma. Imamo veliko grajskega turističnega potenciala, ki bi ga bilo potrebno veliko bolje izkoristiti. Delati je potrebno tudi na osveščanju ljudi in graditi pozitivno zavest glede kulturne dediščine. Jaz sem se v tej zgodbi našel z dušo in srcem. Še naprej si želimo uspešno razvijati našo grajsko pravljico. Vabimo tudi vas, da nas obiščete in postanete del naše grajske pravljice.