V Veržeju odprli 7. Razstavo pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin
Na letošnji razstavi pirhov se predstavlja 22 posameznikov in društev ter 13 šolskih in vrteških skupin, skupno pa je razstavljenih blizu 500 pirhov
Razstavo je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf
V petek, 27. marca, so v Centru DUO Veržej, odprli 7. Razstavo pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin. Na letošnji razstavi pirhov se predstavlja 22 posameznikov in društev iz
Pomurja in drugih delov Slovenije in 13 šolskih in vrteških skupin s
področja SV Slovenije, skupno pa je razstavljenih blizu 500 pirhov. Velikonočni ogenj na razstavi predstavljajo tudi velikonočne sveče slovenskih okraševalcev.
Razstavo je blagoslovil murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ob odprtju pa so pripravili tudi kulturni program. Pri
velikonočni razstavi pirhov uspešno sodelujejo različni partnerji, ki s
skupnimi močmi uspejo vsako leto znova pripraviti zanimivo razstavo,
predvsem pa ob njej izdati strokovni zbornik: Zavod Marianum Veržej, TIC
Veržej, Občina Veržej, JZ Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska
Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Zavod MS in Terme
Banovci.
Posebnost letošnje razstave so velikonočne sveče. Da, tudi okraševalci sveč še delujejo v Sloveniji. S posebnim navdihom, čutnostjo in ustvarjalnostjo se lotevajo krasitve sveč vseh oblik – zagotovo pa je nadnaravnost in božjo prisotnost zaslediti v krasitvi velikonočne sveče. Poleg velikonočnih sveč je razstavljenih tudi nekaj primerov krstnih sveč, ki se pri obredu krsta prižigajo ravno od velikonočne – in sveč v obliki – pirhov.
Zbornik z osmimi strokovnimi prispevki
Kot vsako leto, je tudi letošnji namen publikacije ob 7. razstavi pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin 2015 predstaviti šege in praznovanje velikonočnega časa slovenskega etničnega prostora. Letošnja tema sta velikonočni ogenj in velikonočna sveča ter cerkveno in ljudsko obredje, povezano z njima. V zborniku je 8 prispevkov kolegic v slovenskih muzejih, ki so se prijazno odzvale sodelovanju ter spomini Olge Antič iz Križevcev. Uvodnik je napisal salezijanec Grega Valič. Strokovni prispevki etnologinj prihajajo iz naslednjih pokrajin: Posavje, Pohorje, Pomurje, Porabje, Ormoža in okolice, Goriško, Ribnica z okolico in Kozjansko. Toliko bolj so ustvarjalci in organizatorji ter financerji zbornika in razstave hvaležni vsem sodelujočim, predvsem kolegicam v muzejih, ki kljub obveznemu muzejskemu delu še premorejo dovolj volje in energije, da sodelujejo s prispevki.
V Pomurju je bila šega kurjenja velikonočnih kresov pri katolikih in evangeličanih. To je bil vaški dogodek, ne cerkveni. V Prekmurju ognja na bukovi gobi niso nosili domov, s seboj so prinašali sveče; medtem ko je nošnja velikonočnega ognja znana po celotnem slovenskem prostoru. To so navadno počeli otroci, danes starejši. Na ostankih velikonočnega ognja so ponekod skuhali meso za kasnejši blagoslov jedi, blagoslovljeno gobo so obesili tudi v sadovnjak na drevo za blagoslov posesti. Velikonočno svečo so ob sobotni vigiliji blagoslovili in jo doma hranili v primeru smrti, predvsem pa v primeru slabega vremena oziroma toče, ko so jo prižgali in ob njej molili ter verjeli, da toča ne bo uničila pridelka ali strela udarila v hišo. Pravijo, da je pomagala. S plamenom blagoslovljene velikonočne sveče so v Porabju zdravili tudi, če je koga bolelo grlo. Sicer pa je bilo prinašanje gobe za otroke velik dogodek tudi na Kozjanskem, saj so v dar dobivali denar. Na poseben pomen ognja v času prve svetovne vojne, nas spomni prispevek iz Posavja, ko v času velike noči vojaški ogenj nikakor ni ugasnil, s tem pa terjal smrt mnogih slovenskih vojakov.
Publikacijo je izdal Zavod Marianum Veržej, uredila Jelka Pšajd in Janez Krnc, oblikoval Marko Suhoveršnik ter jezikovno pregledal Ivan Kuhar. Publikacija in razstava sta nastali v organizaciji – kot vsako leto: Zavod Marianum Veržej – Center DUO, Občina Veržej, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Zavod Murska Sobota, OŠ Veržej.
Razstava na ogled od 27. marca do 2. maja
Razstava je na ogled od 27. marca do 2. maja 2015, v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej. V času od 27. 3. – 6. 4. 2015 vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, po velikonočnem ponedeljku v delovnem času Centra DUO
(pon-pet: 9.-15. ure, sob: 9-12. ure), za skupine tudi po dogovoru.
Posebnost letošnje razstave so velikonočne sveče. Da, tudi okraševalci sveč še delujejo v Sloveniji. S posebnim navdihom, čutnostjo in ustvarjalnostjo se lotevajo krasitve sveč vseh oblik – zagotovo pa je nadnaravnost in božjo prisotnost zaslediti v krasitvi velikonočne sveče. Poleg velikonočnih sveč je razstavljenih tudi nekaj primerov krstnih sveč, ki se pri obredu krsta prižigajo ravno od velikonočne – in sveč v obliki – pirhov.
Zbornik z osmimi strokovnimi prispevki
Kot vsako leto, je tudi letošnji namen publikacije ob 7. razstavi pirhov in velikonočnega ognja slovenskih pokrajin 2015 predstaviti šege in praznovanje velikonočnega časa slovenskega etničnega prostora. Letošnja tema sta velikonočni ogenj in velikonočna sveča ter cerkveno in ljudsko obredje, povezano z njima. V zborniku je 8 prispevkov kolegic v slovenskih muzejih, ki so se prijazno odzvale sodelovanju ter spomini Olge Antič iz Križevcev. Uvodnik je napisal salezijanec Grega Valič. Strokovni prispevki etnologinj prihajajo iz naslednjih pokrajin: Posavje, Pohorje, Pomurje, Porabje, Ormoža in okolice, Goriško, Ribnica z okolico in Kozjansko. Toliko bolj so ustvarjalci in organizatorji ter financerji zbornika in razstave hvaležni vsem sodelujočim, predvsem kolegicam v muzejih, ki kljub obveznemu muzejskemu delu še premorejo dovolj volje in energije, da sodelujejo s prispevki.
V Pomurju je bila šega kurjenja velikonočnih kresov pri katolikih in evangeličanih. To je bil vaški dogodek, ne cerkveni. V Prekmurju ognja na bukovi gobi niso nosili domov, s seboj so prinašali sveče; medtem ko je nošnja velikonočnega ognja znana po celotnem slovenskem prostoru. To so navadno počeli otroci, danes starejši. Na ostankih velikonočnega ognja so ponekod skuhali meso za kasnejši blagoslov jedi, blagoslovljeno gobo so obesili tudi v sadovnjak na drevo za blagoslov posesti. Velikonočno svečo so ob sobotni vigiliji blagoslovili in jo doma hranili v primeru smrti, predvsem pa v primeru slabega vremena oziroma toče, ko so jo prižgali in ob njej molili ter verjeli, da toča ne bo uničila pridelka ali strela udarila v hišo. Pravijo, da je pomagala. S plamenom blagoslovljene velikonočne sveče so v Porabju zdravili tudi, če je koga bolelo grlo. Sicer pa je bilo prinašanje gobe za otroke velik dogodek tudi na Kozjanskem, saj so v dar dobivali denar. Na poseben pomen ognja v času prve svetovne vojne, nas spomni prispevek iz Posavja, ko v času velike noči vojaški ogenj nikakor ni ugasnil, s tem pa terjal smrt mnogih slovenskih vojakov.
Publikacijo je izdal Zavod Marianum Veržej, uredila Jelka Pšajd in Janez Krnc, oblikoval Marko Suhoveršnik ter jezikovno pregledal Ivan Kuhar. Publikacija in razstava sta nastali v organizaciji – kot vsako leto: Zavod Marianum Veržej – Center DUO, Občina Veržej, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Zavod Murska Sobota, OŠ Veržej.
Razstava na ogled od 27. marca do 2. maja
Razstava je na ogled od 27. marca do 2. maja 2015, v Puščenjakovi dvorani Centra DUO Veržej. V času od 27. 3. – 6. 4. 2015 vsak dan od 9.00 do 17.00 ure, po velikonočnem ponedeljku v delovnem času Centra DUO
(pon-pet: 9.-15. ure, sob: 9-12. ure), za skupine tudi po dogovoru.
