40 let malega nogometa v Železnih Dverih
V Železnih Dverih je potekala slovesnost, na kateri so se zbrali vsi, ki so aktivno igrali, vodili in skozi 40 let imeli radi izjemo ekipo malega nogometa Železne Dveri
40 let malega nogometa Železne Dveri
V nedeljo, 14. junija, je na igrišču v Železnih Dverih potekala slovesnost, na kateri so se zbrali vsi, ki so aktivno igrali, vodili in skozi 40 let imeli radi izjemo ekipo malega nogometa Železne Dveri. Izrekli so zahvalo vsem sponzorjem, posameznikom in družinam ki so jih skozi vsa ta leta spremljali.
"40 let je čas, ko se nabere veliko lepih in manj lepih trenutkov.
Ugotovili smo, da smo aktivno in kvalitetno preživeli to obdobje na
katerega smo zelo ponosni. Z delom na področju športa smo bogatili
domače okolje, združevali ljudi, ki so želeli nekaj narediti zase.
Poslanstvo, katerega smo gojili z veliko ljubezni, je bilo nagrajeno z
izjemnimi rezultati. Spoznali so nas domačini, bližnja okolica uveljavili
pa smo se tudi v Slovenskem prostoru.
Železne Dveri so postale še bolj prepoznavne saj je nogomet nadgradil zgodovinsko dogajanje na tem prostoru. Po vojni je bil posnet film s katerim se je promoviralo vinogradništvo, prva zadruga in prvi vrtec so postali predmet razvoja na podeželju. Človek, domačin Vojcar pa dokaz da je uspeh v pridnih rokah in sposoben preživeti v krajih katere neizmerno ljubi in je na njih ponosen. Vse to je lep dokaz, da je tudi naša generacija pustila globoko sled, na katero smo upravičeno ponosni. Spoznali in videli smo, da je za nami nekaj mlajših, kateri bodo to delo skrbno nadaljevali", je ob tem zapisal Milan Belec.
Leta 1975 so Marjan Žabota, Zvonko Žabota, Branko Prejac, Milan Vogrinec, Marjan Sagaj, izjemni talent Edi Vrhovnik ter neutrudni organizator Milan Belec uradno nastopili na turnirjih pod imenom, ki so si ga nadeli po kraju Železne Dveri. V nadaljevanju se je ekipi pridružilo kar nekaj domačinov, kateri so bili pripravljeni svoje znanje pokazati v omenjeni ekipi. Prve tekme so postale rivalska srečanja med ekipama Železne Dveri in Jeruzalem. Tudi na Jeruzalemu je bila ekipa, ki je združevala člane, ki so živeli po raztresenih vinskih obronkih. Skoraj vsaka nedelja je kalila igralce in družila navijače obeh moštev. Za starejšo generacijo očetov so bili športni dogodki lepa priložnost na kateri je prišla na plan šaljiva prleška narava.
Nepozabno je srečanje, ko sta ekipi odigrali neprekinjeno tekmo, ki je tajala kar 24 ur. Nekaj več kot 1000 golov pa dokaz da je bila igra zanimiva. Igralci so odigrali nekaj časa, medtem pa je bilo potrebno doma še kaj postoriti. In spet nazaj na igrišče da zamenjajo utrujene soigralce.
Milan Belec je ob koncu nedeljske slovesnosti še povedal: "Zgodbe, ki so se pripetile na in ob igrišču so tokrat dobile veličino. Izzvale so smeh, odobravanje in tudi kakšno užaljenost. Dan je postal prekratek, ostala je obljuba da se naslednjič ponovno srečamo in obudimo še katero pozabljeno doživetje."
Železne Dveri so postale še bolj prepoznavne saj je nogomet nadgradil zgodovinsko dogajanje na tem prostoru. Po vojni je bil posnet film s katerim se je promoviralo vinogradništvo, prva zadruga in prvi vrtec so postali predmet razvoja na podeželju. Človek, domačin Vojcar pa dokaz da je uspeh v pridnih rokah in sposoben preživeti v krajih katere neizmerno ljubi in je na njih ponosen. Vse to je lep dokaz, da je tudi naša generacija pustila globoko sled, na katero smo upravičeno ponosni. Spoznali in videli smo, da je za nami nekaj mlajših, kateri bodo to delo skrbno nadaljevali", je ob tem zapisal Milan Belec.
Leta 1975 so Marjan Žabota, Zvonko Žabota, Branko Prejac, Milan Vogrinec, Marjan Sagaj, izjemni talent Edi Vrhovnik ter neutrudni organizator Milan Belec uradno nastopili na turnirjih pod imenom, ki so si ga nadeli po kraju Železne Dveri. V nadaljevanju se je ekipi pridružilo kar nekaj domačinov, kateri so bili pripravljeni svoje znanje pokazati v omenjeni ekipi. Prve tekme so postale rivalska srečanja med ekipama Železne Dveri in Jeruzalem. Tudi na Jeruzalemu je bila ekipa, ki je združevala člane, ki so živeli po raztresenih vinskih obronkih. Skoraj vsaka nedelja je kalila igralce in družila navijače obeh moštev. Za starejšo generacijo očetov so bili športni dogodki lepa priložnost na kateri je prišla na plan šaljiva prleška narava.
Nepozabno je srečanje, ko sta ekipi odigrali neprekinjeno tekmo, ki je tajala kar 24 ur. Nekaj več kot 1000 golov pa dokaz da je bila igra zanimiva. Igralci so odigrali nekaj časa, medtem pa je bilo potrebno doma še kaj postoriti. In spet nazaj na igrišče da zamenjajo utrujene soigralce.
Milan Belec je ob koncu nedeljske slovesnosti še povedal: "Zgodbe, ki so se pripetile na in ob igrišču so tokrat dobile veličino. Izzvale so smeh, odobravanje in tudi kakšno užaljenost. Dan je postal prekratek, ostala je obljuba da se naslednjič ponovno srečamo in obudimo še katero pozabljeno doživetje."
