Zgodovina Veržeja in njegov pomen sta tesno povezana z reko Muro. Veržej je bil mejno mesto med nekdanjo Avstrijo in Ogrsko in je že nekdaj tukaj vodila čez Muro važna trgovska in vojaška pot, ki jo je bilo potrebno vzdrževati in varovati. Zgodovinski viri omenjajo, da je Veržej imel brod na reki Muri in da je tukaj bilo pomembno skladišče za vojne potrebščine, zlasti, da so po Muri vozili sol iz Gornje Štajerske in Solnograške. Vse to so prebivalci Veržeja morali stražiti in braniti saj so čez reko Muro v naše kraje silile razne roparske tolpe. V 10. stoletju so ozemlje zasedli Ogri, nato pa nemški fevdalci. Kraj je še posebej veliko trpel zaradi vpadov Turkov in Krucov. Leta 1605 so Turki požgali trg v Veržeju vred s cerkvijo. Kruci so v 17. in 18. stoletju iz Ogrske preko Mure prihajali ropat v te kraje. Zaradi te obrambne vloge, ki jo je imel Veržej, je bilo naselje kmalu povzdignjeno v trg in obdarovano z mnogimi privilegiji in pravicami. Veržej je postal (takoj za Radgono) najvažnejši prehod preko reke Mure na vsem Spodnjem Štajerskem. Iz teh časov so poznani hrabri verženski brambovci, imenovani "šicarji", ki so zlasti po bitki s Turki pred Dunajem uživali takšen sloves, da jim je sam cesar Leopold I. leta 1683 podelil posebno priznanje in zastavo, ki so jo šicarji do 1. svetovne vojne ponosno nosili na vseh paradah in slovesnostih. V veržeju je bil v letih med 1555 - 1605 sedež uskoškega vojvodstva in iz teh časov se je v kraju in okolici obdržala velika priljubljenost konjeništva.
Veržej so prizadele tudi druge hude nesreče: pogosti požari in poplave reke Mure in kuga v začetku 17. stoletja. Kuga je morila še posebej leta 1520 in 1640, ko je rodovitno Mursko polje spremenila v eno samo veliko grobišče. Vmes pa še živinske bolezni in slabe letine, ki so s seboj prinesle lakoto in draginjo.
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, so se mnogi domačini morali boriti na avstro - ogrski strani. Novo nastala država je razočarala tako kmeta kot delavca, še posebej pa viničarja, zato so s tega področja mnogi odhajali na sezonska dela v Nemčijo, Francijo in drugam. Druga svetovna vojna tudi naši pokrajini ni prizanesla. 6. aprila 1941 so Nemci vdrli čez radgonski most in ob reki Muri krenili proti Veržeju. Glavnina nemške vojske je zasedla Veržej 8. aprila 1941. Veržej je imel pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem gibanju, saj je Prlekijo povezoval s sosednjim Prekmurjem. Osvobodile so ga partizanske enote, ter enote Rdeče armade 8. maja leta 1945. Novejši časi so stoletja ponosnemu trgu začeli jemati njegove pravice drugo za drugo, tako da je Veržej po drugi svetovni vojni postal iz trga navadna vas, kot vse druge naokrog.

Po osamosvojitvi Slovenije so se tudi za Veržej začeli novi časi. Postal je samostojna občina, ki s svojimi 1400 prebivalci spada sicer med najmanjše v Sloveniji, a po pomenu se lahko kosa z mnogimi drugimi zvenečimi imeni.

Ime kraja Veržej nekateri izvajajo prav iz tega obrambnega pomena, ki ga je imel trg Veržej. Beseda "Wernse", kakor je Veržej imenovan v starih listinah, namreč pomeni obramben nasip ali obrambno naselje v vodi.
Slovenska razlaga imena Veržej pa se naslanja na besedo rž in ržena polja, ki so valovila po obsežnih ravnicah naokoli. Zato bi se naj prvotno ime glasilo "v Rži" ali "v Erži", kar je dalo kasnejšo obliko Verži, oziroma sedanjo Veržej.


Vir: Marijanišče Veržej