Leopold Volkmer (* 1741 Ljutomer - † 1816), duhovnik in pesnik - prvi zapis besede klopotec;
Peter Dajnko (* 1787 Črešnjevci - † 1873 Velika Nedelja), duhovnik, pisatelj in jezikoslovec - dajnčica;
Jožef Knolc (* 1793 - † 1862), doktor medicine in strokovni pisec;
Anton Krempl (* 1790 Polički vrh - † 1844 Mala Nedelja), narodni buditelj, duhovnik, zgodovinar, pesnik in pisatelj;
Stanko Vraz (* 1810 Cerovec - † 1851 Zagreb), pesnik in predstavnik ilirizma;
Fran Miklošič (* 1813 Radomerščak - † 1891 Dunaj), jezikoslovec in rektor dunajske univerze;
Anton Klemenčič (* 1819 - † 1873), teolog - organizator I.slovenskega tabora;
Jakob Radoslav Razlag (* 1826 Radoslavci - † 1880), politik in pisatelj - govornik na 1. slovenskem taboru v Ljutomeru;
Franc Simonič (* 1847 Ivanjkovci - † 1919 Gornja Radgona), bibliograf;
Karol Grossmann (* 1864 Drakovci pri Mali Nedelji – † 1929), advokat, fotograf - avtor prvega slovenskega filmskega zapisa;
Henrik Schreiner (* 1850 Ljutomer - † 1920), pedagog in naravoslovec;
Fran Kovačič (* 1867 Veržej - † 1939 Maribor), teolog, filozof, pedagog in zgodovinar;
Anton Korošec (* 1872 Biserjane pri Svetem Juriju ob Ščavnici - † 1940 Beograd), duhovnik in predvojni politik;
Janko Šlebinger (* 1876 Ledinek pri Sveti Ani - † 1951 Gornja Radgona), bibliograf, leksikograf in literarni zgodovinar;
Franc Veber (* 1890 Gornja Radgona - † 1975 Ljubljana), filozof in pedagog;
Slavko Osterc (* 1895 Veržej – † 1947 Ljubljana), skladatelj in glasbeni pedagog;
Franc Zacherl (* 1868 - † 1940), skladatelj in ustanovitelj kulturnih društev;
Viktor Kukovec (* 1868 - † 1940), politik - prvi slovenski župan v Ljutomeru;
Matija Slavič (* 1877 Bučečovci - † 1958 Ljubljana), teolog, publicist, prevajalec in pedagog;
Cvetko Golar (* 1879 Gosteče pri Škofji Loki – † 1965 Ljutomer), pesnik, pisatelj in dramatik;
Ante Trstenjak (* 1894 Slamnjak – † 1970), akademski slikar;
Edvard Kocbek (* 1904 Sveti Jurij ob Ščavnici - † 1981 Ljubljana), pesnik, pisatelj in politik;
Bratko Kreft (* 1905 Maribor - † 1996 Ljubljana), dramatik in akademik;
Anton Trstenjak (* 1906 Rodmošci pri Gornji Radgoni - † 1996 Ljubljana), bogoslovni profesor, filozof, antropolog in psiholog;
Jože Košar (* 1908 - † 1982), filolog, kritik in urednik;
Manko Golar (* 1911 München - † 1988 Gornja Radgona), pesnik in pedagog;

Dr. Franc Miklošič je bil rojen 20.11.1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Osnovno šolo je obiskoval v Ljutomeru, gimnazijo pa v Varaždinu in nato v Mariboru. Potem je v Gradcu študiral filozofijo in pravo. Doktoriral je iz filozofije in predmet tudi predaval. Mesto knjižničarja v Dvorni biblioteki na Dunaju je sprejel leta 1844. Po smrti Jerneja Kopitarja pa je opravljal tudi cenzorska opravila za slovanske, romunske in novogrške knjige. Leta 1848 se je za eno leto vključil v politično življenje in postal predsednik dunajskega društva Slovenija, sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije in poslanec v avstrijskem Državnem zboru. Leta 1849 je bil imenovan za prvega profesorja na novoustanovljeni Stolici za slovansko filologijo Univerze na Dunaju. Tri šolska leta je bil dekan Filozofske fakultete na Dunaju, leta 1854 pa rektor univerze na Dunaju. Leta 1864 je za delo in zasluge dobil dedno plemstvo, po odločitvi ljutomerskega trškega sveta je bil tudi častni tržan Ljutomera. Zapustil nam je 180 bibliografskih naslovov člankov, razprav in zaključenih publikacij. Mnoge njegove študije so pionirske, a prav zaradi strokovnega pristopa aktualne še danes. Največje delo, Primerjalno slovnico slovanskih jezikov, je ustvarjal tri desetletja, predstavil pa je glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje in skladnjo. Postavil je temelje slovanskemu imenoslovju, dosledno se je posvetil tudi etimologiji. Bil je prevajalec in avtor praktičnih besedil za šolsko rabo, znan je kot leposlovec. Tudi ohranjena obsežna korespondenca govori o njegovem velikem znanstvenem ugledu.

Karol Grossmann je bil rojen v Drakovcih pri Mali Nedelji. Bil je prvi slovenski ljubiteljski snemalec in je leta 1904 posnel prvi slovenski filmski zapis prav v Ljutomeru, osrčju Prlekije. V muzeju v Ljutomeru je možna tudi videoprojekcija obeh filmov.

Slavko Osterc je bil rojen v Veržeju. Bil je slovenski skladatelj in glasbeni pedagog. S svojim močnim vplivom na radikalno modernistično usmerjeno mlajšo generacijo slovenskih skladateljev ima največje zasluge za posodobitev slovenske glasbene ustvarjalnosti. Napisal je tri simfonije, tri opere enodejanke, balet Iluzije, kantato Krst pri Savici ter mnoga druga orkestralna in komorna dela.

Dr. Ante Trstenjak je bil rojen v Slamnjaku. Bil je slikar, grafik, teolog in psiholog, profesor na teološki fakulteti. Po svojih znanstvenih raziskavah s področja psihologije barv, je priznan tudi v svetovni strokovni literaturi. Razen strokovnih del je napisal tudi veliko poljudno znanstvenih psiholoških knjig. Težišče njegovega dela je bilo v akvarelu. Akvarelist ima možnost, da pokaže vso vizualno radost barv, da sugerira vlažnost in svežino barve. Slikarjeva dela v olju ne zaostajajo dosti za akvareli, saj jih je večkrat ustvaril po predlogi v akvarelu. Loteval se je skoraj vseh slikarskih tehnik in uporabljal različne tehnične načine. Njegova dela ostajajo edinstvena.

Stanko Vraz je bil rojen v Cerovcu. Bil je Miklošičev sošolec in poleg Prešerna najvidnejši pesnik slovenske romantike. Njegove pesmi so svobodomiselne, bojevite, razpoloženjske in ljubezenske. Pisal je predvsem sonete, romance, epigrame in satiro. Ustvarjal je v knjižnem jeziku z upoštevanjem vzhodnoštajerskega govora. Velja za prvega sistematičnega in znanstvenega zapisovalca ljudske pesmi. Bil je prevajalec, urednik in pripovednik. Ideja in pripadnost ilirskemu gibanju ga je dokončno ločila od Prešernovega kroga.

Henrik Schreiner se je rodil leta 1850 v Ljutomeru ter je bil učitelj-praktik, ki se je s številnimi novostmi in ustreznimi strokovnimi pristopi lotil celovite prenove izobraževanja. Zavzel se je za delovno šolo, višje izobraževanje učiteljev in bolj ustrezne pogoje dela. Napisal je številne članke, razprave in samostojna knjižna dela, strokovno je ocenil več kot 50 pedagoških in prirodoslovnih del.