SLUŽKINJA

Nedelja 3. december ob 19h

SLUŽKINJA
Ah-ga-ssi / The Handmaiden / Južna Koreja / 2016 / 144 min

Režija: Park Chan-wook
Scenarij: Chung Seo-kyung, Park Chan-wook, Sarah Waters
Fotografija: Chung Chung-hoon
Glasba: Jo Yeong-wook
Igrajo: Kim Min-hee (lady Hideko), Ha Jung-woo (Fujiwara), Kim Tae-ri (Sook-Hee), Jo Jin-woong (stric Kouzuki), Moon So-ri (teta plemiške lady), Kim Hae-suk (butler)
Žanr: kriminalna drama, misterij

Princ korejskega filma Park Chan-wook se vrača v domovino s priredbo romana Sarah Waters in eno svojih najbolj ambicioznih kostumskih produkcij do sedaj.
Koreja v tridesetih letih minulega stoletja, obdobje japonske okupacije. Japonska dedinja Hideko živi odmaknjeno v velikem podeželskem poslopju s svojim dominantnim stricem. Za hišno pomočnico s stricem najameta novo dekle Sookee, ki pa ima skrivnost. V resnici gre za žeparko v službi sleparja, ki se pretvarja, da je japonski grof. Ta poskuša lady zapeljati v poroko, nato pa jo oropati in zapreti v norišnico. Dogodki potekajo v skladu z njegovim pretkanim načrtom, vse dokler Sookee in Hideko ne odkrijeta, da imata tudi med seboj nekaj nepričakovanih čustev.

"Hiša je pomemben prostor. Kim Hae-sook (butler) na začetku pove: 'Niti na Japonskem ne najdeš doma, ki bi spajal zahodnjaški in japonski slog. Odraža občudovanje Japonske in Anglije strica Kouzukija.' /.../ Osebnost doma je pomembna prvina. Hidekina soba leži v krilu zahodnega sloga, zato spi v postelji in živi kot zahodnjaška lady. Nasprotno je soba pomočnice v japonskem slogu, kjer Sookee prebiva v ošireju, nekakšni vzidani omari za shranjevanje posteljnine." (Park Chan-wook)

Marcel Štefančič Jr. (Mladina)
»Služkinja, ki je videti tako, kot da bi jo markiz de Sade narekoval Alfredu Hitchcocku, je rašomonski triler o bogastvu ženskega obraza in rojstvu ženske, ki dela vse, da ne bi motil in oviral ženskega osvobajanja, a ne more iz svoje kože – filmu je to v karakterju.«
ZELO ZA

Denis Valič (RTV Slo)
»Služkinja je nekonvencionalno, z erotiko, prebujenim feminizmom in čudnimi liki prežeto delo, ki nas utrdi v prepričanju, da renesansa južnokorejskega filma še zdaleč ni končana.«