Krašovec, Lublančan pa Prlek na sküpnen sprehodi slučejno brsnejo v nekšo svetilko pa se iz je prikože düh:
\"Hvala, ka ste me osvobodili! Za nagrado bon fsakemi izpunja željo.\"
Krašovec: \"Jaz sem iz kmečke družine in dobro vem, kako težko je biti kmet, še posebej na Krasu. Naredi, da bo Kras vedno rodoviten.\"
Düh: \"Nareto!\"
Lublančan: \"Mi u Lublan mamo poun kufr usega folka, k se prseljuje k nam. Nared okol Lublane en tak zid, de noben nau mogu not ne vn!\"
Düh: \"Nareto!\"
Prlek: \"Čü, kakši je te toti zid?\"
Düh: \"Visoki je približno 100m, 5m debeli, iz armeranega betona, gladke stene...\"
Prlek: \"Dobro, dobro... Dej, napuni ga zej z vodo! Plavejte, plavejte žabe!!!!\"
