Pri Sv. Juriju ob Ščavnici tradicionalna povorka in blagoslov konj
V sklopu praznovanja praznika občine so izvedli državno ocenjevanje kvasenic in domačega rdečega vina
Tradicionalna povorka pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici praznuje občinski praznik ob godu zavetnike župnije Svetega Jurija. V čast mučenika, ki je tudi zavetnik konj, vsako leto med številnimi prireditvami v času praznovanja, pripravijo tudi tradicionalno povorko. Prireditev je vedno zelo dobro obiskana, saj se odvija v času nedeljskih maš, obiskovalci radi prihajajo tudi od drugod, ob tem dnevu se v domači kraj vračajo številni rojaki, katere je življenjska pot ponesla v svet.
Vreme letošnjemu praznovanju ni bilo ravno naklonjeno, saj je mrzel
severnik dodobra ohladil ozračje, pa vendar se je v nedeljo, 24. aprila,
v središču Sv. Jurija kar trlo ljudi. Na voljo je bila bogata sejemska
ponudba, ogreti pa se je bilo mogoče ob številnih stojnicah s toplimi in
hladnimi napitki ter se okrepčati z dobrotami z žara, za dvig
temperature pa so zaigrali tudi jürjovški godbeniki.
Uradni del nedeljskega praznovanja so že po tradiciji, s pokanjem, oznanili jürjovški nabijači, za njimi so godbeniki zaigrali novo skladbo, katere avtor je domačin iz Ženika Alojz Novak, skladbi pa je dal naslov Jürjovška koračnica. Po pozdravu župana Miroslava Petroviča se je pričela povorka, ki tudi sodi v stalen repertoar vsakoletnih prireditev, pa je bila letos vseeno malo drugačna. Doslej so v povorkah večinoma prikazovali razna opravila, šege in običaje posameznih vasi, letos so vso povorko namenili enemu samemu, avtentičnemu pustnemu običaju, značilnem samo za vasi v okolici Sv. Jurija – vedri oz. štrjaku, kot druženje prebivalcev vasi v pustnem času imenujejo ponekod. Ta običaj je povsod podoben, vendar v vsaki vasi nekoliko drugačen. In prav te razlike so želeli organizatorji prikazati, zato so v povorki predstavniki posameznih vasi predstavili posebnosti vedre v svojem kraju. To jim je v celoti uspelo, morebitne nejasnosti je takoj z zanj značilnimi duhovitimi komentarji, razjasnil voditelj prireditve Samo Tuš – Korl. Povorka se je zaključila s prihodom konjenikov in blagoslovom konj.
Nadaljevanje praznovanja se je odvijalo na toplem, v velikem šotoru, kamor je župan povabil vse občane na vroč bograč, ki je vsem zelo prijal, zato ker je bilo mrzlo pa tudi, ker ga je »častila« občina, pojedli pa so ga lahko ob zvokih ansambla Trubadurji.
V nadaljevanju programa se je predstavila folklorna skupina Sveti Jurij, razglasili pa so rezultate dveh tekmovanj, ki so ju ob letošnjem prazniku izvedli prvič.
Društvo kmečkih žena Sv. Jurij je pripravilo 1. državno ocenjevanje kvasenic s skutnim nadevom, na katerem je strokovna komisija ocenila deset kvasenic, ki so jih spekle članice TD Klopotec iz Leskovca v Halozah, Društva kmečkih žena Jakob, DKDŽ Cerkvenjak in DKŽ Sveti Jurij. Po oceni komisije je najboljšo kvasenico spekla Irena Ajlec iz Murščaka.
Društvo vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric je izvedlo ocenjevanje rdečega domačega vina – rdečke in, po oceni strokovnjakov, je najboljšo rdečko pridelal Ladislav Sovdat iz Grabšincev.
Kaj je vedra ali štrjok?
Vedra ali štrjok je običaj v pustnem času, značilen samo za vasi v okolici Sv. Jurija ob Ščavnici, ko se, največkrat na pustno soboto, zberejo prebivalci vasi, se vso noč družijo, jedo, pijejo, plešejo in se veselijo. Včasih so ljudje hrano prinašali s seboj, gostitelj je skrbel le za pijačo, danes večinoma hrano podari ena družina, pijačo druga, ko se izmenjajo vsa gospodinjstva, začnejo od začetka. V nekaterih vaseh velja pravilo, da mora vedro darovati, kdor se je preteklo leto priselil v vas. Obstajajo pa še nekatera druga pravila, na primer, da moški na vedro mora obvezno priti v šürci in klobüki, ženske pa v fürtohi. Če je pravilo kršeno, sledi kazen, največkrat v določenem številu izpraznjenih kozarcev. Ponekod na vedri določijo tudi »petelina«, kateri mora ob vsaki polni uri zakikirikati, sicer spet sledi kazen.
O izvoru imena vedra je več razlag. Ena od njih pravi, da je gospodar prinesel pijačo v vedru, rekoč, če iz vedra napojim kravo, bom pa še vas. Iz zapisa Jožeta Tišlerja iz Grabšinec o vedri v tej vasi izhaja, da je mladi gospodar, ki se je priženil na kmetijo, moral prvo leto gostiti vedro, pijačo pa je moral prinesti v vedru, katerega je snel s studenca. Po ustnem izročilu je prvi štrjok v Biserjanah daljnega leta 1870, daroval priseljenec iz Savinjske doline Janez Žagar, zato običaj v tej vasi imenujejo štrjok.
Uradni del nedeljskega praznovanja so že po tradiciji, s pokanjem, oznanili jürjovški nabijači, za njimi so godbeniki zaigrali novo skladbo, katere avtor je domačin iz Ženika Alojz Novak, skladbi pa je dal naslov Jürjovška koračnica. Po pozdravu župana Miroslava Petroviča se je pričela povorka, ki tudi sodi v stalen repertoar vsakoletnih prireditev, pa je bila letos vseeno malo drugačna. Doslej so v povorkah večinoma prikazovali razna opravila, šege in običaje posameznih vasi, letos so vso povorko namenili enemu samemu, avtentičnemu pustnemu običaju, značilnem samo za vasi v okolici Sv. Jurija – vedri oz. štrjaku, kot druženje prebivalcev vasi v pustnem času imenujejo ponekod. Ta običaj je povsod podoben, vendar v vsaki vasi nekoliko drugačen. In prav te razlike so želeli organizatorji prikazati, zato so v povorki predstavniki posameznih vasi predstavili posebnosti vedre v svojem kraju. To jim je v celoti uspelo, morebitne nejasnosti je takoj z zanj značilnimi duhovitimi komentarji, razjasnil voditelj prireditve Samo Tuš – Korl. Povorka se je zaključila s prihodom konjenikov in blagoslovom konj.
Nadaljevanje praznovanja se je odvijalo na toplem, v velikem šotoru, kamor je župan povabil vse občane na vroč bograč, ki je vsem zelo prijal, zato ker je bilo mrzlo pa tudi, ker ga je »častila« občina, pojedli pa so ga lahko ob zvokih ansambla Trubadurji.
V nadaljevanju programa se je predstavila folklorna skupina Sveti Jurij, razglasili pa so rezultate dveh tekmovanj, ki so ju ob letošnjem prazniku izvedli prvič.
Društvo kmečkih žena Sv. Jurij je pripravilo 1. državno ocenjevanje kvasenic s skutnim nadevom, na katerem je strokovna komisija ocenila deset kvasenic, ki so jih spekle članice TD Klopotec iz Leskovca v Halozah, Društva kmečkih žena Jakob, DKDŽ Cerkvenjak in DKŽ Sveti Jurij. Po oceni komisije je najboljšo kvasenico spekla Irena Ajlec iz Murščaka.
Društvo vinogradnikov Radgonsko – Kapelskih goric je izvedlo ocenjevanje rdečega domačega vina – rdečke in, po oceni strokovnjakov, je najboljšo rdečko pridelal Ladislav Sovdat iz Grabšincev.
Kaj je vedra ali štrjok?
Vedra ali štrjok je običaj v pustnem času, značilen samo za vasi v okolici Sv. Jurija ob Ščavnici, ko se, največkrat na pustno soboto, zberejo prebivalci vasi, se vso noč družijo, jedo, pijejo, plešejo in se veselijo. Včasih so ljudje hrano prinašali s seboj, gostitelj je skrbel le za pijačo, danes večinoma hrano podari ena družina, pijačo druga, ko se izmenjajo vsa gospodinjstva, začnejo od začetka. V nekaterih vaseh velja pravilo, da mora vedro darovati, kdor se je preteklo leto priselil v vas. Obstajajo pa še nekatera druga pravila, na primer, da moški na vedro mora obvezno priti v šürci in klobüki, ženske pa v fürtohi. Če je pravilo kršeno, sledi kazen, največkrat v določenem številu izpraznjenih kozarcev. Ponekod na vedri določijo tudi »petelina«, kateri mora ob vsaki polni uri zakikirikati, sicer spet sledi kazen.
O izvoru imena vedra je več razlag. Ena od njih pravi, da je gospodar prinesel pijačo v vedru, rekoč, če iz vedra napojim kravo, bom pa še vas. Iz zapisa Jožeta Tišlerja iz Grabšinec o vedri v tej vasi izhaja, da je mladi gospodar, ki se je priženil na kmetijo, moral prvo leto gostiti vedro, pijačo pa je moral prinesti v vedru, katerega je snel s studenca. Po ustnem izročilu je prvi štrjok v Biserjanah daljnega leta 1870, daroval priseljenec iz Savinjske doline Janez Žagar, zato običaj v tej vasi imenujejo štrjok.
