Naš glas je naše orožje

Na predvečer 66. obletnice osvoboditve Prekmurja izpod okupacije (4. aprila 1945) je v Murski Soboti gostoval Ženski pevski zbor Kombinat iz Ljubljane, ki je v goste povabil še Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Med potjo v prekmursko prestolnico se je 60 pevk ustavilo za koncert še v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci.

Zbranim stanovalkam in stanovalcem ter drugim obiskovalcem in gostom so zapele kar na domski terasi, kajti same so zapisale naslednje: »Ker nas prestolnica in zahodna Slovenija že dobro poznata, smo se odločile, da naše pesmi odpeljemo v kraje, kjer doslej še nismo pele. Nismo zbor, ki poje v gala dvoranah – predvsem si želimo pesmi upora in njihovo sporočilo pripeljati čim bližje ljudem: včasih je to ulica, drugič kulturni dom v kakšni majhni vasici ali nova velika dvorana v kraju, kjer nas še ne poznajo.« Tokrat je torej to bila terasa DOSOR-ja.

Zapele so pod dirigentskim vodstvom Mateje Mavri, spremljali pa so jih na instrumentih: Branko Smerdelj z mandolino, Robert Slanič s kitaro in Miran Pečenik s harmoniko. Občinstvo je lahko poslušalo deset pesmi (pesmi upora, revolucionarne in partizanske pesmi), k tem pa so za konec dodale še pesem »Na juriš« po želji občinstva, ki jih je nagradilo z gromkim aplavzom.
Sicer pa je njihov credo: »Z rdečo kredo pisati izročilo upora. Ne na stene, na ušesne  membrane, z glasom ohranjati spomin na glas(be)no tradicijo pokončne hrbtenične drže, ki ne podlega družbeni skoliozi.« To so potrdile pevke s svojim nastopom in v zadovoljstvo stanovalk in stanovalcev DOSOR-ja bo na njihov koncert ostal lep spomin.