Grad Borl postaja velika razvalina tega dela Haloz
Grad Borl kliče po obnovi, a kaj ko kupcev zanj že nekaj časa ni
Grad Borl sameva
Med številne slovenske gradove spada tudi grad Borl, v Dolanah v občini Cirkulane v Halozah. Gre za grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku. Zgodovinski viri govorijo, da njegov začetek nastanka sega v 12. ali 13. stoletje, prvi pisni viri pa govorijo o letu 1255, ko je ogrski kralj Bela IV. izstavil Frideriku Ptujskemu fevdalno pismo za gradove Središče, stolp Tra in Anchenstein – današnji Borl.
Sicer pa so bili tisti čas Anchensteini znani lastniki, ki so živeli na
Borlu in so nosili njegov grb, izumrli so leta 1323. Svoj čas je imel
grad pomembno strateško vlogo, predvsem zaradi njegove naravne lege. Grad
je sezidan na strmi skali, nad reko Dravo. Do leta 1620 je bil grad v
lasti Herbersteinov, do leta 1639 pa fevdalne rodbine Thurnov. Okrog
leta 1674 je grof Friderik Sauer pri obnovi v pritličju grada Borl
postavil Grajsko kapelo. Grad so že tisti čas prilagodili sodobnim
bivalnim razmeram in zgradili arkadne hodnike.
Leta 1901 se je lastništvo v gradu menjavalo. Do druge svetovne vojne je bila lastnica Zora Weis. V času druge svetovne vojne, in sicer aprila leta 1941 so Nemci v gradu ustanovili zbirno taborišče, od koder so potem do marca leta 1943 pošiljali ljudi v izgnanstvo. Grad je bil po drugi svetovni vojni podržavljen in do leta 1948 ostal nenaseljen. Nato so ga preuredili v begunsko taborišče. Leta 1952 so ga obnovili in v njem je zaživela gostinska ponudba, v letu 1972 pa je z večjo preureditvijo grad Borl postal hotel, ki je razpolagal s približno 200 sobami, toplo vodo, saj so zunaj pod gradom gradili tudi letno kopališče za kopanje.
Od leta 1981 pa so vrata gradu Borl zaprta in od takrat sameva, razpada in kliče po obnovi. Je kulturni spomenik državnega pomena. Za nakup gradu Borl ni velikega zanimanja. V Dolanah v občini Cirkulane so ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl, ki je letos spomladi pripravilo čistilno akcijo, pri čemer so sicer uredili nekaj zunanjih površin. Čistilna akcije je potekala s soglasjem Ministrstva za kulturo, ki je lastnik objekta in zemljišč okrog gradu ter po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Danes je notranjost gradu spet zanemarjena in klavrna, z visoko travo. V notranjost gradu ni mogoče, kajti vrata so zaklenjena z verigami in ključavnico. Tudi zunanji objekti na dvorišču ne kažejo lepe slike, otroška igrala so poškodovana, pa tudi letno kopališče je uničeno in poškodovano od vremenskih razmer. Pred očmi mnogih obiskovalcev in turistov ter naključnih obiskovalcev gradu Borl, grad vidno propada in kliče po obnovi.
Obiskovalci si grad sicer lahko ogledajo od zunaj, a nikoli se ne ve, kdaj bo odpadel kakšen omet ali opeka na obiskovalca. Kdaj bo grad Borl ponovno oživel kot pred leti v turističnem in gospodarskem razvoju občine Cirkulane je vprašanje časa.
Leta 1901 se je lastništvo v gradu menjavalo. Do druge svetovne vojne je bila lastnica Zora Weis. V času druge svetovne vojne, in sicer aprila leta 1941 so Nemci v gradu ustanovili zbirno taborišče, od koder so potem do marca leta 1943 pošiljali ljudi v izgnanstvo. Grad je bil po drugi svetovni vojni podržavljen in do leta 1948 ostal nenaseljen. Nato so ga preuredili v begunsko taborišče. Leta 1952 so ga obnovili in v njem je zaživela gostinska ponudba, v letu 1972 pa je z večjo preureditvijo grad Borl postal hotel, ki je razpolagal s približno 200 sobami, toplo vodo, saj so zunaj pod gradom gradili tudi letno kopališče za kopanje.
Od leta 1981 pa so vrata gradu Borl zaprta in od takrat sameva, razpada in kliče po obnovi. Je kulturni spomenik državnega pomena. Za nakup gradu Borl ni velikega zanimanja. V Dolanah v občini Cirkulane so ustanovili Društvo za oživitev gradu Borl, ki je letos spomladi pripravilo čistilno akcijo, pri čemer so sicer uredili nekaj zunanjih površin. Čistilna akcije je potekala s soglasjem Ministrstva za kulturo, ki je lastnik objekta in zemljišč okrog gradu ter po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Danes je notranjost gradu spet zanemarjena in klavrna, z visoko travo. V notranjost gradu ni mogoče, kajti vrata so zaklenjena z verigami in ključavnico. Tudi zunanji objekti na dvorišču ne kažejo lepe slike, otroška igrala so poškodovana, pa tudi letno kopališče je uničeno in poškodovano od vremenskih razmer. Pred očmi mnogih obiskovalcev in turistov ter naključnih obiskovalcev gradu Borl, grad vidno propada in kliče po obnovi.
Obiskovalci si grad sicer lahko ogledajo od zunaj, a nikoli se ne ve, kdaj bo odpadel kakšen omet ali opeka na obiskovalca. Kdaj bo grad Borl ponovno oživel kot pred leti v turističnem in gospodarskem razvoju občine Cirkulane je vprašanje časa.
