Čehi smo veseli,
što toga nebi zna,
sami lüštni muzikanti,
z Železnih smo Dver doma.
Ni gostije pa norije,
nič ne gre brez nos,
radi bomo zaigrali,
ka fsen de krotek čas.
Prleki smo znoni,
radi ga gutnemo,
fčosik tüdi malo preveč,
f sebe ga vlejemo.
Vino pa je joko močno,
hitro gre v glavo,
či ne gre po dveh pa po štireh,
gremo pa le domu.
Negda stori lüdi,
trs so spoštüvali,
»Samo on do lehko vino«,
tak so verüvali.
Gnes pa so že drügi časi,
to več ne drži,
ka se z vode vino dela,
to nikša künšt več ni.
Drogi vinski bratje,
keko nas je v okrog,
le po pameti ga pimo,
ka bomo brez nadlog.
Lehka glova, trezna pamet,
tüdi kej valo,
drügi den pa zdraf na delo
to naša sreča bo.
1.149 registriranih