Žalost ob pogledu na staro šolo in radenski park
Srečali so se učenci prve generacije vpisane v SGŠ Radenci 1963/66; Poslej se bo srečevali pogostje; Prišla sta tudi dva še živeča profesorja
V zdraviliškem kraju Radenci, kjer med drugim že več kot pol stoletja izobražujejo tudi goastinske in turistične delavce, je tik pred prazniki potekalo nadvse zadnimivo srečanje. In če ne bi bilo nekoliko žalosti ob pogledu na zanemarjen in propadajoč radenski bazen in tudi park, ki je desetletja bil ponos ne le Radencev, temveč tudi Slovenije in nekdanje skupne države, potem bi srečanje prve generacije (1963-66) dijakov vpisanih v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih, bilo v vseh pogledih več kot uspešno. Toda tudi pogled po parku ter na razapadajočo se stavbo Prekmurskega doma, kjer so sami greli šolske klopi, jim ni mogel skaliti zadovoljstva in veselja ob srečanju prijeteljev iz mladosti. Mnogi se namreč niso pogosto srečevali, nekateri tudi kar pol stoletja, in zato je srečanje in druženje bilo še bolj veselo, prisrčno in prijetno.
Udeleženci srečanja so se zbrali pred zgradbo, kjer so sami obiskovali
šolo – praktični pouk, Prekmurskim domom, kjer je bil tudi dijaški dom,
v radenskem parku. Poleg 19 (od vpisanih 34) dijakov, sta prišla tudi
dva še živeča profesorja, in sicer za praktični pouk (Vili Juder) in
slovenščino (Slavica Kšela). Po pozdravu in krajšem klepetu so si
prisotni ogledali svojo šolo, ki je sedaj zaklenjena in bolj kot ne
propada. Kljub letom in dejstvu, da vsi niso povsem zdravi, so se
udeleženci srečanja sprehodili kakšna dva kilometra, skozi park, do
sedanje SŠGT Radenci, ki deluje od leta 1970. Tam so jih pričakali,
sedanja ravnateljica Janja Prašnikar Neuvirt, strokovni učitelj strežbe
Peter Pertoci in nekaj bodočih kuharjev ter natakrarjev, ki so
obiskovalce pogostili. Ob tem jim je ravnateljica razkazala šolo ter
predstavila sedanje stanje na šoli, kjer se podobno kot drugje po
strokovnih šolah ubadajo z manjšim številom vpisov otrok, a je v
letošnjem letu vseeno zadovoljna.
Ob skupnem kosilu in izmenjavi spominov v restavraciji Park, tik ob objektu, kjer so nekoč pridobivali znanje iz kuharstva in strežbe, je popoldan hitro minil. In potem slovo do novega snidenja, že prihodnje leto, ko so si zaželeli, da bi spet vsi bili skupaj... Na tokratnem srečanju nam je Ernest Erniša, med drugim povedal, da je v omenjeni generaciji bilo vpisanih 34 otrok. Pri pouku, ki je trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora, en tudi iz Hrvaške, zanimivo vseh 34 vpisanih pa je v roku opravilo zaključni izpit.
"Nekaj se nas se je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa smo šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh smo se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, nas je živih še 29 (na predhodnem srečanju pred petimi leti jih je bilo 33 op.p.), saj smo se, med drugimi poslovili od znanega gostinca iz Križevcev, našega sošolca Franca Zorka, potem Jožeta Kamenška, ki je dolga leta poučeval praktični pouk na SŠGT Maribor. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so nas učili, živa samo še dva", nam je povedal Ernest Erniša iz Murske Sobote, ki je ob Jožetu Kuzmiču, najbolj zaslužen za odlično izvedeno srečanje nekdanjih sošolcev, ki so bili rojeni okoli leta 1948.
Erniša se je, poleg predstavnikom SŠGT Radenci, ki so jih lepo sprejeli, zahvalil tudi Branku Slavincu, direktorju hotela Radin, ki jim je razkazal Zdravilišče Radenci, vsi skupaj pa so izrazili tudi zadovoljstvo, da se je srečanja udeležil tudi en najbolj prepoznavnih slovenskih kuharskih mojstrov, Andrej Medved, ki je bil njihov sošolec in je edini v Sloveniji prejel kar šest Michelinovih zvezdic.
Foto: Bračko Radenci
Ob skupnem kosilu in izmenjavi spominov v restavraciji Park, tik ob objektu, kjer so nekoč pridobivali znanje iz kuharstva in strežbe, je popoldan hitro minil. In potem slovo do novega snidenja, že prihodnje leto, ko so si zaželeli, da bi spet vsi bili skupaj... Na tokratnem srečanju nam je Ernest Erniša, med drugim povedal, da je v omenjeni generaciji bilo vpisanih 34 otrok. Pri pouku, ki je trajal polovico šolskega leta, so skupaj bili natakarji in kuharji. Le pri praksi, ki so jo izvajali v nekaj znanih gostinskih lokalih v Radencih, so pač delali ločeno. Večina vpisanih je bila iz Prekmurja in Prlekije, nekaj pa tudi iz Slovenskih goric ter celo tja do Maribora, en tudi iz Hrvaške, zanimivo vseh 34 vpisanih pa je v roku opravilo zaključni izpit.
"Nekaj se nas se je pozneje zaposlilo v gospodarstvu, nekateri pa smo šli naprej študirat v Ljubljano. Sploh smo se razkropili po vsej državi, ter tudi v tujini so nekateri dočakali pokojnino. Od 34 vpisanih v prvi generaciji radenske šole, nas je živih še 29 (na predhodnem srečanju pred petimi leti jih je bilo 33 op.p.), saj smo se, med drugimi poslovili od znanega gostinca iz Križevcev, našega sošolca Franca Zorka, potem Jožeta Kamenška, ki je dolga leta poučeval praktični pouk na SŠGT Maribor. Ob tem sta od desetih profesorjev in mentorjev, ki so nas učili, živa samo še dva", nam je povedal Ernest Erniša iz Murske Sobote, ki je ob Jožetu Kuzmiču, najbolj zaslužen za odlično izvedeno srečanje nekdanjih sošolcev, ki so bili rojeni okoli leta 1948.
Erniša se je, poleg predstavnikom SŠGT Radenci, ki so jih lepo sprejeli, zahvalil tudi Branku Slavincu, direktorju hotela Radin, ki jim je razkazal Zdravilišče Radenci, vsi skupaj pa so izrazili tudi zadovoljstvo, da se je srečanja udeležil tudi en najbolj prepoznavnih slovenskih kuharskih mojstrov, Andrej Medved, ki je bil njihov sošolec in je edini v Sloveniji prejel kar šest Michelinovih zvezdic.
Foto: Bračko Radenci
