Film o vzponu na Viš v Julijskih Alpah

Literarni krožek DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, je za stanovalke in stanovalce, kakor tudi številne druge ljubitelje gora pripravil 11. maja popoldne pravo »poslastico« s prikazom dokumentarnega filma o vzponu na 2666 metrov visoki Viš v Zahodnih Julijskih Alpah, ki ga je pred petnajstimi leti, 1. avgusta 2001, opravil s svojima prijateljema s Primorske, Ivanom in Milanom, »domski župnik« Mirko Rakovnik iz Veržeja.

O visoki gori kar prav pripoveduje njeno slovensko ime Viš, o njeni moči pa še bolje furlansko poimenovanje, ki zanjo pravi Jof Fuart - Močna gora. Stoji na spletiščem dolin in krnic, ki segajo k njenemu vznožju kot zvezdni kraki od severa, vzhoda in juga: Zajezera z Žabniško krnico, Mrzla voda in Jezerska dolina z Belim potokom. Le na zahod, za soncem, segajo daleč nad Kanalsko in Železno dolino grebeni Poliških Špikov, tja do Montaža - Špik nad Policami (2753 m) in Strme peči (2379 m). Gre za razkošje divjih prepadov in razbrazdanih grebenov enega najbolj veličastnih kotičkov vseh Julijcev, ki se je strnilo okrog gore visokega in močnega imena. Okrog te gore pa se tkejo tudi božanske niti, dolgi neprekinjen sistem polic. Ime tej mojstrovini narave in človekovih plezalskih sposobnosti je seveda lahko le »Večna pot«, ki pa ji je veliki Julius Kugy (1858-1944) zelo rad rekel tudi »Božje police«. Ta izredni ljubitelj Julijcev, pravnik, alpinist in pisatelj je v času klasičnega alpinizma splezal na te gorske vršace v spremstvu tedanjih gorskih vodnikov (divjih lovcev) iz Trente Jožeta Komaca - Pavra (1862-1993), Andreja Komaca - Mote (1853-1908) ter Antona Ojcingerja (1860-1928) iz Ovčje vasi v Reziji. Bil pa je v tistem času zelo znan, izredno pretkan in skrivnosten gorski vodnik ter divji lovec  Giuseppe Osvaldo Pesamosca (1863-1929), z vzdevkom Volk, iz Reklanske doline v Zahodnih Julijskih Alpah v Italiji in o njem kroži legenda iz časov prve svetovne vojne, ko je v gorah Julijcev potekala Soška fronta. Avstrijci so tedaj na vrhu Viša, tudi vso zimo, imeli svojo opazovalnico in nekoč jih je iz dotlej neznane smeri na vrhu presenetila vojaška izvidnica Italijanov. Avstrijci so namerili puške, a Italijani so jih ustavili z besedami: »Ne streljajte, z nami je Osvaldo Pesamosca !« Iz spoštovanja do tega legendarnega poznavalca gora Avstrijci, tudi sami planinci in plezalci, niso streljali.

In v ta gorski svet (Po poti Julijusa Kugyja na Viš) so se podali trije duhovniki, Mirko Rakovnik pa je imel s seboj tudi kamero, da so lahko posneli vršace, ki so jih na svoji visokogorski turi obiskali: Viško planino (1530 m), Divjo kozo (2507 m), Gamsovo mater s Turnom (2518 m), Krniško Špico (2368 m) in Hudo polico (2420 m). Posneli so lahko tudi številne pokrajinske pejsaže, gorsko cvetje ter gamse. Ob vračanju po poti po policah so se spomnili ponesrečene alpinistke Anite Goitan, po kateri se pot imenuje.

Ogledu dokumentarnega filma je sledilo prijetno kramljanje s snemalcem, duhovnikom Mirkom, ki je rad odgovarjal na številna vprašanja, kot tudi pritrjeval pripovedim obiskovalcem glede njihovih doživetij v gorah. Obveljal je dogovor za še kakšno podobno druženje v prihodnje.