V DOSOR-ju aktivne štiri skupine starih ljudi za samopomoč

Konec minulega tedna smo na spletnih straneh »Prlekija« poročali o praznovanju 30-letnice programa skupin starih ljudi za samopomoč v Sloveniji, ki delujejo v okviru Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije. V radenskem DOSOR-ju oziroma Domu starejših občanov Radenci je organiziranih sedem skupin starih ljudi za samopomoč od katerih so trenutno aktivne štiri: Zarja, Večerna zarja, Miryam in Fortuna. Kot prva se je 23. marca 2009 ustanovila skupina Zarja, ki pod vodstvom Andreje Klemenčič in Klaudije Zemljič deluje še danes. Slednja, Klaudija Zemljič, je tudi koordinatorica teh skupin in 6. junija dopoldne jih je obiskala v okviru super vizije Danijela Zimšek Kralj, ki ima pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije »na skrbi« prav te skupine starih ljudi za samopomoč.

Pri Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije deluje kar 489 tovrstnih skupin starih ljudi za samopomoč, ki ustvarjajo pogoje in možnosti za kakovostno življenje starih ljudi na področju medčloveških odnosov in medgeneracijskega povezovanja ter pripravljajo srednje generacije na lastno starost. Lahko bi rekli, da med DOSOR-jevimi skupinami »izstopa« skupina Fortuna (prav 6. junija je »stopila« v peto leto svojega delovanja !), ki ne povezuje le stanovalke in stanovalce DOSOR-ja pač pa tudi občanke in občane Radenec. Njena voditeljica je Marija Erveš, poleg nje pa se je torkove supervizije udeležila še Mojca Kumlanc, ki ima poleg Suzane Divjak »na skrbi« skupino Večerna zarja, katera je pravzaprav mešani pevski zbor stanovalk in stanovalcev DOSOR-ja. Delo DOSOR-jevih skupin je torej izredno raznoliko.

V okviru svoje supervizije je Danijela Zimšek Kralj poskrbi, da se vsaj malo razbremeni voditeljice in njihove pomočnice, da bodo lahko še naprej konstruktivno preživljale stresne situacije in ohranile zmožnosti za svoje nadaljnje učenje ter napredovanje, ohranile in razvijale profesionalnost in osebnostne potenciale. S supervizijo se namreč voditeljicam skupin pomaga, da pridejo do lastnih rešitev v zvezi s problemi, ki se pojavljajo pri delu s skupinami. Seveda pa gre pri tem tudi za izmenjavo izkušenj, ki so povezana s poklicno dejavnostjo. Ob tem se osebno problematiko obravnavana le toliko, kolikor se neposredno povezuje z obravnavano poklicno izkušnjo. Zatorej so voditeljice v okviru tokratne supervizije osvetlile svoje trenutno počutje, razpravljaje o poročilih o delu skupin, se dogovorile o vsebini naslednjih srečanj svojih skupin ter se dogovorile za naslednje srečanje. Ob zaključku je sledilo spoznanje o medsebojnem zaupanju in spoštovanju posameznikovega značaja in izkušenj.