Borčevska organizacija je varuh izročil NOB

V prostorih gostišča »Nada« v Šratovcih so članice in člani Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Radenci, skupno jih je 78, opravili zbor članstva v soboto, 17. februarja. Pridružili so se jim predstavniki drugih organizacij, ki so tudi člani te organizacije (Zveze združenj veteranov vojne za Slovenijo 1991, Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, Turističnega društva Radenci), med le-temi tudi župan Občine Radenci Janez Rihtarič ter predsednica Združenja za vrednote NOB Gornja Radgona Valerija Červič.

Po odpeti himni a kapela Radmile Radojević so bili izvoljeni organi tokratnega zbora članstva, predsednik Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Radenci Darjan Mencigar pa je imel uvodni referat:

»Rad bi opozoril na pomemben jubilej, ki ga bomo obeležili letos.Na nekdanji Dan borca, 4. julija, bo namreč minilo 70 let, ko je bila ustanovljena naša borčevska organizacija, oziroma Zveza Združenj borcev narodnoosvobodilne vojne, kot je bilo njen uradni naziv ob ustanovitvi. Danes pogosto pozabljamo, da je bila borčevska organizacija ustanovljena v zelo napetih razmerah, ko je naši takratni državi Jugoslaviji grozila vojna. To je bilo obdobje tako imenovanega »Informbiroja«, spora med tedanjima Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, med Titom in Stalinom, ko se je tedaj Jugoslavija izvila iz ideološkega objema Sovjetske zveze in se odločila za svoj model razvoja. Stalin tega seveda ni mogel mirno prenesti in je Jugoslaviji grozil z vojno. Tako ustanovitev borčevske organizacije ni potekala toliko v duhu spomina na narodnoosvobodilni boj v letih 1941 - 1945, ampak je imela predvsem mobilizacijski značaj v okviru priprav na morebitni izbruh vojne. Ustanovitev borčevske organizacije je vsebovala neprikrito sporočilo Stalinu, da so se Titovi partizani ponovno zbrali in da bodo - če bo treba ! - spet stopili v bran domovine.

Kot vemo, so se politične razmere k sreči kmalu umirile, vojne ni bilo, in borčevska organizacija se je lahko posvetila svojemu poslanstvu, to je povezovanju veteranov NOB in ohranjanju spomina na to veličastno obdobje naše polpretekle zgodovine. Tudi v naših krajih je bila borčevska organizacija ustanovljena že leta 1948. Žal ne razpolagam s podatkom, koliko članov je radenska KO štela ob ustanovitvi, verjetno pa jih ni bilo malo, saj je bilo samo borcev 5. prekomorske brigade iz naše občine kar 24. Leta 1953 je radenska krajevna organizacija odkrila spomenik NOB na Kapelskem vrhu, na katerem so izpisana imena 13 padlih borcev in 26 ustreljenih talcev iz naše občine.

Borčevska organizacija je odigrala pomembno vlogo tudi v procesu osamosvajanja Slovenije leta 1991, ko je podprla osamosvojitveni proces, mnogi partizanski veterani pa so se tudi aktivno vključili v boje osamosvojitvene vojne pred 27 leti. V samostojni in neodvisni Sloveniji se je naša organizacija znašla pred dvema velikima izzivoma. V novem demokratičnem sistemu je bil pogled na NOB podvržen novim, tudi kritičnim in revizionističnim ocenam, pri čemer so (bili) zaskrbljujoči poskusi prevrednotenja zgodovine in omalovaževanje NOB s strani nekdanjih okupatorjevih sodelavcev in dela politike. Po drugi strani se je borčevska organizacija soočila s staranjem in počasnim odmiranjem svojega članstva, ki so ga takrat še predstavljali izključno veterani. Zato se je organizacija leta 1997 odločila, da ne bo več izključno organizacija vojnih veteranov, ampak da odpre svoja vrata vsem državljanom, ki imajo pozitiven odnos do vrednot NOB. Ta korak je bil nujen in pozitiven, s to pripombo, da bi lahko bil izveden že kakšno leto prej. S pomladitvijo je organizacija podala najboljši možen odgovor tudi na napade tistih, ki so našo organizacijo in obdobje NOB želeli poslati na smetišče zgodovine.

Rezultat tega koraka je tudi ta, da velika večina Slovencev - kot kažejo raziskave javnega mnenja - pozitivno vrednoti obdobje NOB. Borčevska organizacija je varuh izročil NOB z zavedanjem, da je naša preteklost temelj naše identitete v sedanjosti in naše vizije prihodnosti. Zgodovina ni črno bela in prav je, da dopustimo različnost pogledov na dogodke iz naše preteklosti. Toda to ne sme rezultirati v relativiziranju naše zgodovine in konkretno na primeru druge svetovne vojne enačenju vseh vpletenih strani (po načelu: vsi so borili za domovino). Zmaga nad nacizmom in fašizmom je velika civilizacijska pridobitev in zato z vso upravičenostjo od našega političnega vrha pričakujemo, da se ob pomembnih zgodovinskih jubilejih, kot je denimo Dan upora proti okupatorju (27. april), jasno in glasno izreče, da smo bili Slovenci zaradi partizanske vojske med zmagovalci druge svetovne vojne. Tudi od šolskega sistema pričakujemo, da bo mladim generacijam, ki se izobražujejo, posredoval nedvoumno informacijo o drugi svetovni vojni in NOB. Za nas, člane borčevske organizacije, pa ostaja tako zdaj kot v bodoče temeljno vodilo boj za resnico in vrednote NOB. Kajti tisti, ki bi radi zgodovino zapisali povsem na novo, ne mirujejo, oziroma ravnajo v duhu izjave zloglasnega nacističnega ministra za propagando Josepha Göbbelsa, ki je izjavil, da »če ljudem stokrat ponovite eno in isto laž, jo bodo začeli sprejemati kot resnico«. Naj ponovim še enkrat: naša preteklost je temelj naše identitete v sedanjosti in je temelj, na kateri gradimo vizijo prihodnosti.«

Predsednik Darjan Mencigar je nato podal podrobno poročilo o delu v lanskem letu (o tem smo na spletnih straneh »Prlekije« že poročali !), Dušica Berić pa je podala poročilo o blagajniškem poslovanju. Delo radenske organizacije sta pohvalila župan Janez Rihtarič in predsednica gornjeradgonske borčevske organizacije Valerija Červič, po sprejetih poročil pa je sledil še sprejem programa dela in finančnega načrta za letošnje leto. Izvoljenih je bilo tudi osem delegatov za skupščino Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, uradnemu delu zbora članstva pa je sledilo skupno kosilo in kramljanje.