Na ministrstvu za okolje in prostor opozarjajo, da je bilo v Sloveniji lani prodanih okoli 16 milijonov sveč in posledično ustvarjenih kar 3000 ton odpadkov. Minister za okolje in prostor Jure Leben pred dnevom spomina na mrtve dodaja: »V Sloveniji je močno ukoreninjena tradicija prižiganja nagrobnih sveč, saj vsi podatki kažejo, da primerjalno z ostalimi državami Evrope močno izstopamo. Pozivam državljanke in državljane, da pred prižigom nagrobne sveče pomislijo tudi na okolje«.

Ministrstvo za okolje in prostor sicer pojasnjuje, da odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, vendar lahko njihova obdelava povzroča škodljive vplive na okolje, predvsem emisije v zrak, vode, povzročanje hrupa, emisije izpušnih plinov pri transportu odpadnih nagrobnih sveč in nastajanje odpadkov. Negativen vpliv na okolje povzroča tudi že sama izdelava nagrobnih sveč. Parafin se pridobiva s suho destilacijo rjavega premoga in iz stranskih proizvodov naftnih derivatov, ki so neobnovljivi viri. Ravno tako je plastika za izdelavo ohišij v osnovi narejena iz nafte.

Odpadne nagrobne sveče

Odpadne nagrobne sveče se uvrščajo med komunalne odpadke. Nastanejo po uporabi nagrobnih sveč, ki so lahko voščene ali elektronske. Odpadne nagrobne sveče so sestavljene iz ohišja, ki je običajno iz plastike (PVC, polietilena, polipropilena) ali stekla, kovinskega pokrovčka, ostankov voska in v primeru odpadnih elektronskih nagrobnih sveč tudi iz elektronske komponente. Največ odpadnih nagrobnih sveč nastane na pokopališčih. V Sloveniji je 1199 pokopališč. Obiskovalci pokopališč odlagamo odpadne nagrobne sveče v posebne zabojnike na pokopališču ali ob njem. Vse odpadne nagrobne sveče prevzame izvajalec občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, v primeru pokopališč večjih kot 15 ha, lahko odpadne nagrobne sveče prevzame neposredno zbiralec odpadnih nagrobnih sveč.

Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ureja ločeno zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Uredba določa, da so za organizacijo sheme zbiranja odpadnih nagrobnih sveč in predelavo ter financiranje teh dejavnosti odgovorni proizvajalci, pridobitelji in uvozniki nagrobnih sveč, ki jih je v Sloveniji 110. Odpadne nagrobne sveče se morajo zbirati v posebnih zabojnikih ob pokopališčih, ločeno od drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, in drugih komunalnih odpadkov. Zbiralec jih mora prevzeti in oddati v predelavo. V Sloveniji sta registrirana 2 zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več.

Predelava odpadnih nagrobnih sveč

Prvi korak predelave klasičnih (parafinskih) odpadnih nagrobnih sveč je ločitev kovinskih pokrovov od plastičnega dela sveče, ki ga v naslednjem koraku predelave zdrobijo. Iz zdrobljene mase magnet izloči preostanek kovinskih delov. Zdrobljena masa potuje v vodno kopel, kjer se delci na podlagi različnih gostot ločijo na frakcije parafina in različnih umetnih mas.

Postopek predelave elektronskih odpadnih sveč je podoben. Pojavljajo pa se težave pri ločitvi plastičnega dela in elektronskega modula, saj je pri delu sveč elektronski modul skupaj z baterijo zalit v ohišje nagrobne sveče.

Končni cilj predelave sveč je pridobitev sekundarnih surovin, kot so parafin, PVC, kovine, steklo in druge vrste plastike, ki večinoma nadaljujejo svojo pot v ponovni proces novih proizvodov. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Hierarhija ravnanja z odpadki

S proizvodnjo izdelkov in opravljanjem dejavnosti (distribucija, uporaba, odstranjevanje), pa tudi vsak posameznik, vsakodnevno na tak ali drugačen način vplivamo na okolje. Da bi te vplive čim bolj zmanjšali, je treba pri načrtovanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje odpadkov in pri ravnanju z odpadki upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki. V skladu s hierarhijo največjo pozornost namenimo ukrepom preprečevanja odpadkov, s katerimi se zmanjšujejo količine odpadkov, škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in zdravje ljudi ter vsebnost nevarnih snovi v proizvodih. Nastale odpadke pa je potrebno v čim večji meri predelati (pripraviti za ponovno uporabo, jih reciklirati ali drugače predelati) in v čim manjšem obsegu odstraniti, zlasti zmanjšati njihovo odlaganje na odlagališčih.

Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj. Med različnimi ponudbami sveč lahko izberemo do okolja bolj prijazne alternative, na primer sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja. Vsekakor je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, če pa odpadne nagrobne sveče nastanejo, je nujno pravilno odlaganje v namenske zabojnike.