Osvežitev so že pripeljali skoraj v 500 domov in so prevozili 15 000 km!

Kot ugotavljam, v mojem življenju ogromno vlogo igrajo naključni dogodki. Če ne bi šla na Grossmannov festival in se ne bi vračala domov z avtom v temi, ne bi opazila, da mi ne delajo luči. Če ne bi moj mož peljal potem mojega avta na popravilo v Mursko Soboto in ne bi poslušal Radia1, ter ne bi sodeloval v nagradni igri in ne bi poslal SMS, ga ne bi izžrebali ter ga ne bi poklical sam Miha Deželak.

Kopali smo se v Biotermah, ko mi je mož napisal, da k nam pride Miha Deželak. Uredili smo se v petih minutah. Doma sem si oprala lase, se malo našminkala (če bi se slikali), po hitrem postopku pospravila sobe (če bi slučajno prišel noter), umila okna, pometla zunaj in zložila čevlje pri vhodu. Ok, zdaj lahko pride, sem si mislila. Ni ga bilo od nikoder. Ulil se je dež. Gledali smo otvoritev olimpijskih iger. Gledala sem na uro. Pokazalo se je sonce. Zaslišala sem zvonec.

Evo me, je rekel. Kot božiček nam je dal vsa darila: pijačo, ledeni čaj, jogurte, prelive…Kot začaran je gledal na našega robota z imenom Stanko in ga posnel za svoj vlog oziroma za instagram story. Rekel je, da bi takšnega robota moral imeti doma. Vprašal je, če je katero večje mesto poleg in sem rekla, da do Ljutomera imamo trinajst kilometrov.

Prvič sva se srečala leto in pol nazaj, ko sem še trenirala ekipo članic na Ptuju in on je pripeljal ekipo odbojkaric Krim iz Ljubljane. Takrat sta moji hčerki igrali za Krim, skupaj z njegovo hčerko. Ta tekma je bila odigrana ravno na dan, ko mi je umrl oče. Nisem mogla tako hitro oditi v Ukrajino. Po tekmi, ki smo jo Ptujčanke zmagale, sem se razjokala in me je celo tolažil. Videl me je prvič v življenju, njegova ekipa je izgubila, ampak je našel zame prave besede. Če ne bi takrat tako silovito jokala, bi mu rekla za to »hvala«.

Zahvalila sem se mu zdaj za vse dobrote, ki nam jih je prinesel. Zahvalila sem se mu za obisk, ki nam je tako veliko pomenil. Opazil je, da sem zelo zgovorna in sem mu morala odgovoriti na vsa vprašanja, kij mi je jih zastavil. Povedala sem o potovanju v Ukrajino, povedala sem mu, da živimo v bližini Bioterm, povedala sem mu tudi nekaj v ruščini oziroma kar zahvalila sem se mu tako.

Opazila sem, da med našim pogovorom se je v vrečkah že začel topiti sladoled in smo ga hitro dali na hladno, v zmrzovalnik. Čeprav so lučke sedaj čudne oblike, ker so se ponovno zamrznile, nič zato. Vmes ga je poklicala žena, ki jo je zanimalo, kje je tako dolgo. Seveda ji je rekel, da naj pove hčerki, da se je znašel pri starših njenih prijateljic.

Izkoristila sem priložnost in sem mu podarila svojo knjigo. Rekel je, da sam že nekaj časa zbira pogum, da bi napisal svojo.

Naredile smo že palačinke s čokoladnimi in desertnimi prelivi Sladki greh, pojedli sladoled, spili nekaj brez alkoholnih radlerjev…Hvala lepa, Miha Deželak, hvala lepa Radio1, da ste nam kot mnogim slovenskim družinam polepšali dan! Hvala lepa za prijetno druženje in zanimiv pogovor! Hvala lepa za pozitivno energijo, ki smo jo dobili pri tem srečanju! Hvala lepa za blesk v očeh in za radost do življenja, ki jo prinašate!