Zaposleni Radenske nabirali semena za obnovo gozdov na Krasu

Med prvimi ekipami prostovoljcev so na pomoč priskočili zaposleni iz Radenske, ki so semena kraškega gabra, poljskega javorja - maklena in trokrpega javorja nabirali pri Povirju na Krasu.

Prlekija-on.net, ponedeljek, 17. oktober 2022 ob 14:27
Delovna skupina z mentorji iz Zavoda za gozdove Slovenije

Delovna skupina z mentorji iz Zavoda za gozdove Slovenije

V Povirju pri Sežani, blizu območja, kjer je še pred tremi meseci divjal največji požar v zgodovini Slovenije, je Radenska z ekipo prostovoljcev priskočila na pomoč pri obnovi nekoč zelene kraške krajine. V sodelovanju s predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije so nabirali semena kraškega gabra, trokrpega javorja in poljskega javorja - maklena. Semena bodo uporabljena za setev na pogorišču, nekaj nabranih semen pa bo namenjenih tudi drevesnicam, v katerih bodo vzgojili sadike za obnovo gozdov.

Po ocenah zavoda za gozdove je letošnji požar na Krasu poškodoval 2.900 hektarov gozdov. Večina, kar 2.500 hektarjev, je bilo poškodovanih do te mere, da jih je potrebno obnoviti. Sanacija poškodovanih gozdov bo dolgotrajna, večina aktivnosti bo potekala v prihodnjih letih, nekateri gozdovi pa se bodo obnavljali tudi več desetletij. Zavod za gozdove Slovenije je z aktivnostmi za ponovno ozelenitev Krasa že začel - tudi s terenskimi aktivnostmi, kot je kampanja za nabiranje semen, s katerimi želijo ohraniti biotsko raznovrstnost ter prisotnost avtohtonih drevesnih vrst na Krasu.

Med prvimi ekipami prostovoljcev so na pomoč priskočili zaposleni iz Radenske, ki so semena kraškega gabra, poljskega javorja - maklena in trokrpega javorja nabirali pri Povirju na Krasu. Z letošnjo akcijo Bolj zelena Slovenija, so se tako odzvali na nedavne dogodke ter prisluhnili potrebam po ozelenitvi požgane pokrajine. Med delom so se tudi veliko naučili o gozdovih in pokrajini na Krasu, ki je precej drugačna od pomurskih ravnic od koder je prišla večina zaposlenih.

Učenje od domačinov

»Pogled na črno, ožgano pokrajino je pretresljiv. A ko pogledaš bliže, vidiš, da med kamenjem in zoglenelimi štori že poganja drobno zelenje. To nam daje upanje in spodbudo, da lahko z majhnimi, a pomembnimi koraki naravi pomagamo, da obnovi svojo moč. To je tudi temelj našega poslovanja ter zaveza Radenske,« je povedal Marián Šefčovič, izvršni direktor Radenske.

»Včerajšnja aktivnost je na vse nas naredila velik vtis. Če smo lansko leto še sadili drevesa v kamniti pokrajini Dalmacije in v soseščini zasadili naš maratonski gozdiček, smo tokrat znova prisluhnili našim učiteljem pri tem projektu. Kolegi iz Zavoda za gozdove Slovenije so nas nazorno podučili kje, kako in katera semena nabirati. Mi smo pa to storili tako kot znamo najbolje - srčno. Kajti vse kar posadimo s srcem - uspeva«, dodaja Egle Wehle, direktorica marketinga v Radenski.

»V tem času poteka akcija nabiranja semena za obnovo gozdov, ki so bili poškodovani v požaru. Pomoč prostovoljcev pri nabiranju je zelo dobrodošla, saj bomo s skupnimi močmi lahko nabrali večjo količino semena za obnovo poškodovanih gozdov,« je povedala Branka Gasparič iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je že vrsto let partner zelenih iniciativ Radenske.

V sklopu trajnostnih zavez je Radenska do danes v sklopu številnih akcij pogozdovanja posadila že več kot 50.000 dreves v Sloveniji in na Hrvaškem. Poleg tega za okolje skrbijo tudi s popolnim prehodom na zeleno energijo, zmanjševanjem uporabljenega materiala ter odpadkov, ponovno rabo embalaže ter drugimi trajnostnimi iniciativami.

Srčno za jutri: zaveza trajnosti, ki se širi

V Radenski je skrb za okolje in ljudi že od nekdaj ena od ključnih prioritet. Ob rastočih okoljskih izzivih ter vlogi, ki jo ima podjetje na trgih Adriatic regije, so v letu 2020 tudi formalno zapisali zaveze trajnosti, ki so rezultat dolgoletnih prizadevanj in odgovornega načina dela v skupini podjetij. Radenska od tedaj vodi tudi akcije pogozdovanja in je do danes posadila že več kot 50.000 dreves.




Več v Gospodarstvo