Venec na grob Benedikta Zeilhoferja je v imenu Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor položil njegov predsednik Aleš Arih.
V sredo, 5. julija mineva 45 let od smrti enega najvidnejših Maistrovih borcev Benedikta Zeilhoferja (1891-1978). Proslavil se je kot branilec Radgone, ki so jo enote države SHS zasedle brez boja 1. decembra 1918. A mir je bil zgolj navidezen - že 4. februarja 1919 je sledil silovit napad nemško-madžarskih oboroženih sil pod poveljstvom Johanna Mickla, ki pa ga je nekajkrat številčno šibkejša 6. stotnija Mariborskega pešpolka kljub številnim jurišem napadalcev uspešno odbila. Zeilhofer, poveljujoči obrambe Radgone je bil med bojem ranjen, a je kljub temu kar z improviziranega ležišča poveljeval svojim enotam. Po uspešnem zdravljenju je maja 1919 sodeloval pri drugi ofenzivi na Koroškem, po zaključku bojev za severno mejo pa nadaljeval kariero v kraljevi vojski, kjer je bil kot Slovenec zapostavljan. Žal je bila Radgona za diplomatsko mizo izgubljena (vojska SHS jo je morala po senžermenski pogodbi julija 1920 zapustiti), zgodovinarji pa so si enotni, da je bila februarska zmaga leta 1919 pomembna, da so se opustile ideje avstrijske strani o izvedbi plebiscita na območju med Muro in Dravo, ki jo je vneto podpirala Italija.
Na pobreškem pokopališču v Mariboru se je tako ob obletnici Zeilhoferjeve smrti njegovemu spominu poklonila delegacija Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, venec na njegov grob pa je položil predsednik društva Aleš Arih.
Foto: Matjaž Partlič (1, 3, 4, 5), Wikipedija (2), Museum im altem Zeughaus - Bad Radkesburg (6)