Burzitis je stanje, ki ne glede na starost in stopnjo življenjske aktivnosti zmore prizadeti kogarkoli. Kljub temu se največkrat pojavi po dopolnjenem štiridesetem letu starosti, ko tetive niso več sposobne v polnosti obvladovati stresa, s katerim se soočajo tekom vsakdanjih in športnih aktivnosti.

Z leti zaradi degenerativnih sprememb te namreč postajajo manj elastične, kar postopoma vodi v vse večje trenje in zmanjšano gibljivost ter sočasno povečevanje tveganja za nastanek burzitisa, najpogosteje prisotnega na večjih sklepih, kot so kolk, rama, koleno, komolec ter stopalo (in gleženj).

Zakaj nastane burzitis in kako ga prepoznati?

V telesu senahaja več kakor 150 burz, ki se medsebojno razlikujejo po obliki in velikosti, pa tudi času prisotnosti, saj so nekatere v telesu že od rojstva, medtem ko se druge razvijejo naknadno zaradi trenja.

Gre za tanke, mazave, s tekočino napolnjene vrečke, umeščene med kosti in okoliška tkiva (kite, mišice), katerih naloga je zagotoviti nemoteno gibanje, na mestih trenja zmanjšati negativne učinke obrabe, ublažiti napetosti ter omogočiti gibanje brez upora.

Vrečke so napolnjene s sinovijsko tekočino, ki jo obdaja sinovijska membrana, vanjo pa, prav tako iz nje, prepuščajo določene snovi, saj so burze v osnovi polprepustne. Ob poškodbi tako prihaja do tega, da v membrano vstopi kri, kar povzroči draženje, ki vodi do nastanka bodisi površinskega (trenje struktur med kostmi, kitami in kožo) bodisi globinskega burzitisa (trenje struktur med kostmi in mišicami).

Neodvisno od mesta nastanka travmo praviloma povzroči:

• ponavljajoči pritisk na posamezno območje, na katerem se razvije burzitis (v komolcu, kolenu, kolku, rami, stopalu, tudi gležnju),

• prekomerna uporaba sklepa, čemer so najbolj izpostavljeni ljudje, ki opravljajo določene poklice oziroma se ukvarjajo s točno določenimi športi (vrtnarji, tesarji, vodovodarji, slikarji, smučarji, tenisači itn.),

• napačen položaj med sedenjem,

• izpuščanje raztezanja pred telesno vadbo,

• le redko nenadna poškodba in še redkeje okužba.

Lahko pa burzitis nastane kot posledica stresa, do katerega privedejo težave z zgradbo sklepov ali kosti (artritis), vnetij, povezanih z drugimi zdravstvenimi stanji (motnje ščitnice, protin, revmatoidni artritis, psoriatični artritis) ali reakcije na zdravila.

Kakršnakoli pojavnost burzitisa zahteva celovito fizioterapevtsko obravnavo, prilagojeno individualnemu stanju posameznika, torej mestu poškodbe, stopnji te, splošni psihofizični pripravljenosti pacienta, njegovim morebitnim pridruženim zdravstvenim stanjem in ciljem, skladnim z njegovim običajnim življenjskim slogom.

Vsem naštetim dejavnikom pozornost posvečajo strokovnjaki v kliniki Medicofit, usmerjeni v zdravljenje poškodb in obolenj ortopedskega izvora, ki posameznike vodijo od akutne bolečine do polne telesne pripravljenosti.

Vrste burzitisa in njihovi simptomi

Čeprav je burzitis najpogosteje prisoten v večjih sklepih, se v resnici lahko pojavi kjerkoli, kjer je prisotna burza, pri čemer stroka tega deli na nenadnega (akutnega) in kroničnega. Za akutni burzitis je značilna huda bolečina v sklepu, kjer je prisotno vnetje, nasprotno pa kronični burzitis zelo pogosto bolečine ne povzroča, ker vrečka oteka in se s tekočino polni postopoma.

Poleg stopnje vnetja se sicer burzitis deli glede na mesto pojavnosti.

• Burzitis kolka se najpogosteje razvije na zunanji stegenski mišici in povzroči bolečine v kolku (gre za trohanterični burzitis, skrajšano GTPS), četudi ni zanemarljiv niti burzitis na notranji strani stegen (ilipsoasni burzitis), za katerega so značilne bolečine v kolku ter dimljah. Med dejavnike tveganja štejejo predhodne težave s hrbtom ali kolkom (denimo pri osebah, rojenih z eno nogo krajšo od druge, ali pri osebah, ki so v preteklosti utrpele menjavo kolka), prav tako dolgotrajno stanje, kolesarjenje, tek in pogosta nošnja težkih bremen. Oteklina je v tem primeru prisotna le redko, a bolečina povzroča nelagodje in je sprva ostra, točkovna, nakar se širi po celotnem kolku ter je močnejša med ležanjem na prizadetem kolku, vstajanjem, hojo in čepenjem.

• Burzitis rame nemalokrat povsem zavre gibanje, povzroči pa ga ali udarec ali poškodba. Ker se subakromialna burza nahaja med akromionom in rotatorno manšeto, pri dvigu roke nad glavo prihaja do premika burze pod kostjo, kar povzroči utesnitev. Ta posebej pri ljudeh z že v osnovi povečanim pritiskom na burzo hitro privede do burzitisa, pospremljenega z bolečino v rami in oteklino sklepa, ki se ob premikanju še poslabša.

• Burzitis kolena, kateremu so podvrženi predvsem moški med štiridesetim in šestdesetim letom starosti, se pojavlja na več mestih, a je ta največkrat vendar prisoten na notranji strani, kjer se nahajata prepatelarna ter pes anserinus burza. Nastane kot posledica udarca ali poškodbe oziroma vsakodnevnega pritiska na kolenski sklep, zaradi česar se povezuje s tekači in tistimi, ki pri svojem delu pogosto klečijo (za primer vodovodarji, kmetje). Tveganje je možno zmanjšati z uporabo kolenskih ščitnikov, povečanim številom odmorov, izogibanju čepenju in rednim raztezanjem stegenskih mišic, je pa možno, da se burzitis kolena razvije tudi v povezavi z drugimi zdravstvenimi stanji, kakršna so okužbe, protin ter revmatoidni artritis. Pri vseh njih je bolečina običajno močnejša med premikanjem kolena ali med pritiskanjem na sklep, vnetje pa je možno prepoznati tudi po bolečini in na otip prisotni toploti poškodovanega predela.

• Burzitis komolca povzroči oteklino na vrhu sklepa, ki spominja na podkožno kepico, medtem ko se okužba pojavi v povezavi s površinsko lego in omejeno žilno oskrbo, zaradi katere je možnost za nastanek poškodb precej večja kakor pri drugih sklepih. Za burzitis v komolcu so dovzetni predvsem tisti, ki se pogosto naslanjajo na komolce, med njimi električarji in vodovodarji, stanje pa oteži premikanje ter ga je možno prepoznati po oteklini, rdečici in bolečini, okrepljeni pri upogibanju.

• Burzitis stopala in gležnja je toliko bolj kompleksen, ker so v njima prisotne številne burze, katerih namen je zaščita sklepa med gibanjem. Ne glede na to najpogosteje prihaja do poškodb retrokankalnealne burze, umeščene na zadnjo stran pete, natančneje nad petno kostjo in ob ahilovi tetivi. Burzitis se razvije zaradi draženja, k čemer prispevajo nošnja visokih pet pri ženskah oziroma nošnja neprimernih čevljev, ki stiskajo tako peto kot stopala pri ženskah in moških, dovzetni zanj pa so prav tako plesalci ter tekači. Vneto stopalo je praviloma okorno in boleče, stanje pa se poslabša med hojo, tekom ter daljšim stanjem na mestu.

Diagnosticiranje burzitisa in fizioterapevtsko zdravljenje

Gledano s stališča zahtevnosti diagnosticiranja je burzitis dokaj nezahteven, saj ga je možno potrditi izključno na osnovi telesnega pregleda in zaznave simptomov. Dodatne slikovne preiskave sicer lahko služijo izključevanju morebitnih drugih vzrokov, denimo travmatičnih poškodb, artritisa ali tendinitisa, niso pa nujne.

Strokovnjaki v kliniki Medicofit zato v povezavi z burzitisom na temeljitem diagnostičnem pregledu:

• preverijo prizadeto območje,

• pacienta izprašajo o prisotnih simptomih, zgodovini poškodb, morebitnih prejšnjih stanjih in dejavnikih tveganja.

S tem dobijo celovit vpogled v zdravstveno stanje, poleg pregleda samega sklepa, ki kaže simptome burzitisa, pa ocenijo stopnjo otekline, bolečinsko občutljivost, prisotnost rdečice in omejitve gibanja. Za lažjo identifikacijo izvedejo gibalne teste in položaje, ocenijo biomehaniko prizadetega sklepa (držo, mišično napetost ali šibkost, asimetrije, druge dejavnike) ter burzitis potrdijo s specializiranimi testi, nakar pripravijo individualno prilagojen fizioterapevtski program, s katerim pacient znova doseže poln obseg gibljivosti prizadetega sklepa.

V prvi fazi priporočajo protibolečinsko terapijo, počitek in prilagoditev dejavnosti, po umiritvi akutnega stanja pa se poslužujejo najnaprednejših fizioterapevtskih tehnik ter instrumentalne terapije (ultrazvoka, TECAR terapije, SUMMUS laserja, elektroterapije HiTOP ter diamagnetoterapije PERISO). S pomočjo slednje se umirita tako bolečina kot vnetje, a so ključne pri doseganju izboljšanja delovanja sklepov vendar kinezioterapevtske vaje, ki vključujejo raztezanje, krepitev in prekvalifikacijo gibanja.

V kliniki Medicofit, ki pokriva celoten spekter strokovnjakov s področja fizioterapije in kinezioterapije, je pacient torej deležen celostne obravnave, zaradi individualno prilagojene rehabilitacije burzitisa pa intenzivnost terapij variira glede na trenutno stanje ter zmogljivost pacienta.

Ob pojavu bolečin ali otekline v katerem od predstavljenih sklepov oziroma ob sumu na burzitis (rame, komolca, kolena, kolka, stopala, gležnja) se naročite na diagnostični pregled v kliniko Medicofit.