Počastili dan samostojnosti in enotnosti
Proslavo so pripravili na Glavnem trgu v Ljutomeru
Govornik je bil Janez Kardoš
V sredo, 26. decembra, so v Ljutomeru na Glavnem trgu pripravili proslavo v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki je zaradi slabega vremena bila slabše obiskana. Govornik na proslavi je bil član OS Občine Ljutomer Janez Kardoš, v kulturnem programu pa je nastopil oktet Arion.
Po proslavi je predstavnik LTO Prlekija Ljutomer, Gregor Žižek, zbrane povabil, da se udeležijo 10. Štefanovega pohoda z baklami na Jeruzalem, kjer bo v cerkvi Žalostne Matere Božje potekala tudi maša.
Ob tem dnevu je tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba vsem izrekla čestitke: "Spoštovane Prlečke, spoštovani Prleki! Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, vam izrekam iskrene čestitke".
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990. Sam plebiscit je potekal 23. decembra 1990, na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
Ob tem dnevu je tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba vsem izrekla čestitke: "Spoštovane Prlečke, spoštovani Prleki! Ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti, vam izrekam iskrene čestitke".
Dan samostojnosti in enotnosti obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990. Sam plebiscit je potekal 23. decembra 1990, na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
pravični sreda, 26. december 2012 ob 22:09
Da bi danes bili tako enotni, kot smo bili takrat.
V dobrem letu bi bili iz krize.
Oziroma v krizo sploh zašli nebi, če bi med ljudmi vladal tisti duh, kot takrat.
Največji problem je, ker določene sile nočejo in nočejo z oblasti in razdirajo ljudi že 20 let.
matrakči sreda, 26. december 2012 ob 23:21
pravični!
Misliš da je samo enotnost pogoj, da bo krize konec, to si spet slišal na TV in zdaj ponavljaš kot papagaj.
Najlažje je kritizirati državo in pljuvati ter zlivati gnojšnico po njej tako kot ti to počneš, ko pa nisi vplačal enega centa v državno blagajno.
Dobil si pa iz te blagajne toliko da bi naslednjih 20 let moral delati brezplačno.
jozejuz četrtek, 27. december 2012 ob 08:01
Tudi danes smo glede nečesa enotni. Če bi imeli plebiscit "Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država in izstopi iz EU?" bi jih pritrdilno odgovorilo 90 %... No tisti, ki so prisesani na EU cecek, seveda ne bi bili za to. To so razni EU poslanci in EU uradi, ..., od katerih ima SLovenija ogromno koristi... Če verjameš. To so tosti, ki pri nas pogorijo, in jih pošljejo tja gor, da imajo 5000 evrov neto plače, da sedijo tam.
Pri nas pa je problem, ker se že od osamosvojistve po politični sceni valijo eni in isti ljudje iz enega na drugi položaj. Res nimamo nič boljšega?
GOTOVI SO!
Ivek sobota, 29. december 2012 ob 18:14
Francoska revolucija je za temelj oblasti proglasila ljudstvo, ki je želelo svobodo, enakost in bratstvo.
V prejšnji državi sta bratstvo in enakost temeljila na vrednotah ene stranke, ki je eliti svojih članov zagotavljala svobodo upravljanja z bratstvom in enakostjo. Večina je bila enotna, da manjka temeljna vrednota za uveljavitev človekovih pravic – svoboda.
Zato smo leta 1990 bili enotni.
Po tem smo dobili demokratični sistem, ki temelji na svobodi več strank, ki na volitvah prevzamejo upravljanje z vrednotami demokratične družbe. Večina na volitvah ni nujno tudi večinska volja večine državljanov, zato je ta manjša od enotne večine na zgodovinskih prelomnicah. Demokratična družba ne zagotavlja ekonomske in politične enakosti, omogoča zgolj možnost za doseganje le te. Demokracija sama po sebi ne zagotavlja enakosti v delitvi novo ustvarjene vrednosti. S koncentracijo kapitala v roke vse manjšega števila ljudi se zmanjšujeta enakost in svoboda vplivanja na družbo.
Z naraščanjem moči strank upada moč države, s tem pa tudi vloga in naloge pravne države, da zagotovi enake STVARNE možnosti vsem državljanom.
Zato danes objektivno ne moremo biti tako enotni kot leta 1990
Demokracija je po zakonitostih družbenega razvoja podložna enotnosti ob zgodovinskih prelomnicah. Začetku porajanja narodne enotnosti smo priča, kdaj bo nastopila prelomnica pa je nemogoče časovno opredeliti.