Po Ščavnici so zapluli gregorčki

Na predvečer Gregorjevega, 12. marca, ki je do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 veljal za prvi pomladni dan, so tudi pri nas otroci v vodo spustili t.i. gregorčke. S tem se spominjamo ljudskega običaja, ko so se obrtniki s spuščanjem lesenih ladjic z gorečimi svečkami simbolično poslovili od zime.

Vrtec Stara Cesta je tako v sredo pripravil dogodek, kjer so se v Cezanjevcih pri mostu čez reko Ščavnico, zbrali otroci iz okoliških vrtcev in v vodo spustili svoje ladjice - hišice, ki so jih sami izdelali. Žal vreme ni bilo ravno naklonjeno "plovbi" majhnih ladjic, saj je pihal močan veter, ki je hitro upihnil večino svečk.

Gregorjevo je po gregorijanskem koledarju prvi dan pomladi, ali dan, ko se ptički ženijo. Na ta dan si zaljubljenci izrekajo ljubezen, ljudje pa se veselijo daljšega dneva in svetlobe. Običaj dajanja ognja v reke in jezera v obliki smolnatih deščic, osvetljenih kapelic in ladjic je bil razširjen predvsem na Gorenjskem v krajih, kjer je bila močna obrt. Pri nas ta običaj sicer ni bil znan, a se v zadnjih letih ta šega vrača tudi v številne druge kraje po Sloveniji in razveseljuje predvsem otroke. Ti tako pred praznikom izdelajo gregorčke, različno oblikovane ladjice oziroma hišice iz papirja, kartona lesa ali drugih materialov, na katerih so pritrjene svečke, nato pa jih spustijo v vodo. S simboličnim spuščanjem ladjic in metanjem gorečih predmetov v vodo so tako včasih ljudje pozdravljali prihod pomladi in sonca. Simbolno je to pomenilo, da voda s seboj odnese vse slabo, kamor spadajo tudi skrbi in zima.

TKD Mak Pristava pa v četrtek, v Pristavi pripravlja dogodek, ko bodo od 18. ure dalje, s Ščavniškega mostu spuščali Gregorjeve ladjice in jajčne lupinice, napolnjene z voskom.