Vika Potočnik v Gornji Radgoni: Nimamo se česa sramovati
V Gornji Radgoni obeležili Dan upora, kjer je častna gostja in slavnostna govornica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, nekdanja ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje
Vika Potočnik
V spomin na dogodke iz leta 1941, ko po Sloveniji obeležujemo 75-obletnico Osvobodilne fronte Slovenskega naroda, je tudi Združenje borcev za vrednote NOB - Krajevne organizacije Gornja Radgona, na predvečer 1. maja, pripravila lepo praznovanje visokega jubileja OF in upora. Dobra stotnija članov borčevske (med njimi tudi najstarejši člani: Milan Klemenčič, Franc Hojs, Jože Kos...) in drugih veteranskih organizacij, ter občanov in gostov, se je zbralo na mestu, kjer se je 14. avgusta 1941 vse začelo, torej ob stavbi Murske regulacije, na Tratah (tik ob obrežju reke Mure), v Gornji Radgoni. Na stavbi, ob spominski plošči Ota Jemca in Štefana Kuharja, ki sta bila med ustanovitelji OF v Gornji Radgoni, in sta kot talca bila kmalu ustreljena v Mariboru, so položili rože in prižgali sveče.
Razočaranje nad posamezniki,
ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov)
Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, nekdanja ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se "nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni delitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. "Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so zraven bili tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Jože Kos: Ne moremo mimo misli: »Zakaj smo se borili?«
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcev. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
"V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: »Zakaj smo se borili?« Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. "Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: »Nazaj k pozitivnim vrednotam« v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: »Nikoli več« na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...
Častna gostja in slavnostna govornica na prireditvi, katero je vodil Dušan Zagorc, je bila tovarišica Vika Potočnik, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, nekdanja članica Skupščine SFRJ, nekdanja ljubljanska županja..., sicer pa rojakinja iz Male Nedelje. Med drugim se je v nagovoru spomnila nastajanja Slovenije in Slovenstva, s posebnim poudarkom na 2. svetovno vojno, ko sta tudi njena starša bila izgnana. Ni pozabila niti osamosvojitve, na katero smo stoletja čakali, ki pa bi jo težko dočakali brez borcev in osvoboditeljev izpod fašizma, nacizma ter domačih izdajalcev. Izrazila pa je tudi razočaranje nad posamezniki, ki so poskrbeli, da je Slovenija postala država bogatašev (tajkunov) in revežev, članom borčevske organizacije in Radgončanom sploh pa je sporočila, da se "nimamo česa sramovati", ker da so vedno bili na pravi strani. Potočnikova ni pozabila niti žensk, ki da so veliko naredile v sami vojni pred dobrimi sedemdesetimi leti, ter pozneje skozi obnovo in razvoj. Vse prisotne je pozvala, da bodo bolj enotni, saj vedno zmagamo ko ni delitve med ljudmi po takšni ali drugačni sestavi. Prav tako, enako kot drugi govorci, je opozorila, da se dogodki izpred 75 let in sploh zgodovina nikakor ne smejo pozabiti in izkrivljati, kot bi to nekateri radi. Zato jih je treba prenašati na mlade. "Ne dovolite, da nam vzamejo dostojanstvo in nas skregajo", je zaključila Vika Potočnik.
Poleg članov borčevske organizacije iz širšega območja, prebivalcev Gornje Radgone in okolice, so zraven bili tudi predstavniki vseh veteranskih združenj (OZ ZVVS Gornja Radgona, Izgnanci, OZSČ Gornja Radgona, Sever...), ki jih je pozdravila tudi predsednica KO ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Mira Skok Korošec, ki je spregovorila tudi o nastanku OF v Gornji Radgoni, o ustanoviteljih fronte in borcih, ki so žal hitro bili pobiti. Dotaknila se je tudi 5. aprila 1941, ko je znani radgonski vinogradnik in veleposestnik Bouvier, večer pred napadom Nemčije na Jugoslavijo, načrtno povabil v svoje prostore pripadnike Vojske Jugoslavije ter jih napil, tako da naslednji dan ni bilo težav s prihodom nemških enot na območje Gornje Radgone, kjer pa so se vojaki le uprli in največ mrtvih je bilo v Podgradu... Prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Robert Žinkovič, ki je tudi povabil k enotnosti, ki je danes bolj potrebna kot kadarkoli prej. Po prijetnem dogodku, kjer so v kulturnem programu nastopili Pihalni orkester Gornja Radgona, Pevski zbor DU Gornja Radgona in recitatorka Zdenka Filipič, seveda ni manjkalo bograča in odličnih radgonskih vin.
Jože Kos: Ne moremo mimo misli: »Zakaj smo se borili?«
Sicer pa, obmejnemu mestu Gornja Radgona, bodisi zaradi geografske lege, bodisi zaradi geopolitičnega položaja in pomena, v vsakem pomembnejšem dogodku, torej tudi v vojnah, pripada posebno zgodovinsko mesto. In tako je bilo tudi v 2. svetovni vojni, največji moriji v zgodovini človeštva, saj so Nemci, aprila 1941, najprej izgnali številne napredne domačine, nekoliko pozneje, že avgusta istega leta, so se tudi Radgončani in prebivalci okoliških krajev pridružili uporu proti nacizmu, fašizmu in njihovim sodelavcev. Zgodilo se je 14. avgusta 1941, ko je v stavbi Murske regulacije, na Tratah, v Gornji Radgoni, potekal ustanovni sestanek radgonskih domoljubov, ki so se uprli okupatorju in njegovim slugam.
"V današnjem nemirnem času, ko nas spremlja gospodarska kriza z veliko nezaposlenostjo, varčevalni ukrepi in svetovni terorizem, ne moremo mimo misli, ki spremlja veliko število generacij, predvsem pa starejše generacije državljanov Slovenije, da se ne bi spraševali: »Zakaj smo se borili?« Najbrž ne za to, da so zaradi nezaposlenosti primorani stati v vrsti pred humanitarnimi organizacijami in čakati na simbolično pomoč v prehrani ali denarju, za plačilo položnic. V borbo so odšli z domovinsko zavestjo, da je potrebno pregnati iz slovenskega ozemlja vse okupatorje in zgraditi družbo z razredno zavestjo delavstva, za zagotovitev socialnih in drugih pravic. Žal danes prevečkrat slišimo, kako so vse vrednote, za katere so se zavzemali, postale brezpredmetne in poskušajo posamezniki na razne načine spremeniti zgodovinska dejstva. Večina teh vrednot je danes temelj delovanja in življenja v evropski skupnosti", pravi Jože Kos, ki je v času nastanka OF bil star 15 let, dolga leta pa je bil tudi predsednik radgonske borčevske organizacije.
Sam je tudi osvežil zgodovinski spomin na nekaj konkretnih dogodkov in dejanj, ki so se zgodili na območju sedanje UE Gornja Radgona. S tem je predvsem želel, da se povojna generacija seznani z realno zgodovino, ki temelji na zanesljivih dejstvih in kronoloških zapisih ter jo sama oceni, brez vpliva lažne in zavajajoče propagande. "Res je med nami veliko mladih, ki jih to ne zanima, a bi jih moralo. Še posebej ob različnih izpadih in terorističnih dejanjih. Potreben je klic: »Nazaj k pozitivnim vrednotam« v naši prelepi domovini Sloveniji, ne pod vplivom strank in zaslepljenih posameznikov, temveč po lastni presoji in oceni, ki se odraža v domoljubnosti, tovarištvu, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju ter, da se prebijemo iz obroča nasilja surovega kapitalizma, ki ljudi in našo domovino odriva na obrobje, v revščino, majhnost in nepomembnost. Vsemu temu naj nas vodi tudi spomin na osamosvojitveno vojno za samostojno Slovenijo v letu 1991 in zapisano misel: »Nikoli več« na spominskem obeležju na Maistrovem trgu pod cerkvijo Sv. Petra v Gornji Radgoni", pravi Kos, ki nam je nanizal tudi kar nekaj dogodkov ki so se na radgonskem območju pripetili med 2. svetovno vojno, od nastanka OF naprej, še posebej med januarjem in majem 1945, ko so med osvobajanjem Jugoslavije bili ubiti mnogi domoljubi...
