Slovenski čebelarski praznik v Račah

V soboto 21. maja 2016 so se predstavniki slovenskih čebelarskih društev zbrali na Slovenskem čebelarskem prazniku v Račah pri Mariboru. Nadvse številne čebelarje in društvene praporščake so s svojim obiskom in nagovorom počastili tudi pomembni ljudje: direktor svetovne organizacije za prehrano FAO Jose Graziano de Silva, kmetijski minister Dejan Židan, evropski poslanec in čebelar Lojze Peterle, predsednik in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč in Janez Vencelj in še drugi za VIP mizo, ki jih nisem poznal.

Glavna nit prireditve je bila podpora prizadevanjem slovenskih čebelarjev, da se 20. maj proglasi za svetovni dan čebele. Idejo je močno podprl tudi ugledni gost, direktor svetovne FAO, kar je velik korak k dejanskemu sprejetju ideje. Govorci so poudarili uspešno delo slovenskih čebelarjev, odlično organiziranost ob tem pa tudi opozorili na neodzivnost predvsem politike za še uspešnejši razvoj, priznanje koristne dejavnosti ter slabe podpore ideji, ki bi odlično promovirala državo.  Zaradi tega je bila opazna tudi skromna udeležba informativnih medijev, saj je šel velik dogodek praktično neopažen mimo. Obiskovalcem so se predstavili tudi kolesarji čebelice, ki so na prireditev prikolesarili prav iz Dunaja v štirih dneh in bili toplo sprejeti s strani udeležencev praznika. Uradni del srečanja je zaključila atraktivna povorka praporščakov skozi prireditveni šotor ob spremljavi pihalne godbe. Posamična društva so se predstavila tudi na svojih stojnicah in popestrila prireditev, na kateri so za dobro vzdušje po uradnem delu poskrbeli člani narodno zabavnega ansambla.

Ko sem že naslednji dan, v nedeljo, zopet zaslišal ropot traktorjev, ki so se že dopoldne namenili ali vračali s polj s škropilnicami, sem se spomnil izjave direktorja FAO, gospoda Jose Graziano de Silva: »BREZ ČEBEL NE MOREMO IZKORENINITI LAKOTE, ČEBELE ZAGOTAVLJAJO VARNOST NA SVETOVNI RAVNI«. Ali bo kdo končno našim kmetom dopovedal in zapovedal, da tudi zanje veljajo kakšna pravila. Dejstvo je, da za uporabo škropiv veljajo določena pravila in ukrepi, ki pa so zelo lahko izvedljivi in v veliki meri ščitijo tudi čebele pred nepotrebnimi in škodljivimi pomori. Menim, da ni razloga, da se škropljenje z insekticidi in fungicidi ne bi opravilo zvečer, ko se čebele zberejo v panju ali pred njim, če se zares mora škropiti in poslabševati strukturo zemlje, ki postaja ob intenzivnem poljedelstvu vse bolj mrtva, brez koristnih drobnih organizmov. Da je to možno, je dokazal kmet Novak, ki me je o nameri obvestil in se lotil škropljenja žita na bližnji njivi šele po 19. uri zvečer, ko je še zelo svetlo.

Naj medi!
Janče Gartner