Madžarska odlikovala msgr. Franca Režonjo z viteškim redom za zasluge
Generalni vikar murskosoboške škofije za narodnosti msgr. Franc Režonja, ki je župnik v obmejni župniji Razkrižje, je prejel odlikovanje viteški križ madžarskega reda za zasluge
Franc Režonja
Na osrednji svečanosti ob prazniku madžarske državnosti – dnevu svetega Štefana, prvega madžarskega kralja in svetnika, ustanovitelja madžarske države, ki je z vsem svojim življenjem pisal madžarsko in evropsko zgodovino, se je pred kipom sv. Štefana na cerkvenem trgu ob cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v Lendavi zbralo veliko število madžarsko govorečih Prekmurcev in Madžarov iz sosednje države Madžarske, kajti 20. avgust je madžarski državni praznik.
V Lendavi je osrednja svečanost potekala v petek, 19. avgusta, katero je
pripravila pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost. Na
svečanosti so se spomnili korenin in pomena sv. Štefana, človeka, ki je
ustvaril prihodnost svojega naroda. Madžari se vedno znova vračajo k
njegovi neomajni veri, iz njegovih naukov pa črpajo novih moči za danes
in jutri. Ob tej priložnosti je generalni vikar murskosoboške škofije
odgovoren za narodnosti, msgr. Franc Režonja prejel odlikovanje viteški
križ madžarskega reda za zasluge. To najvišje madžarsko odlikovanje je
generalnemu vikarju podelil madžarski pravosodni minister László
Trócsányi. Odlikovanje ob madžarskem državnem prazniku generalnemu
vikarju msgr. Francu Režonji (sedaj župnik v obmejni župniji Razkrižje)
so predlagale madžarske samoupravne narodne skupnosti na območju
Prekmurja. Odlikovanje je podpisal predsednik države Madžarske Janos
Ader in sicer na pobudo ministrskega predsednika, kot priznanje za več
kot deset letno pastoralno dejavnost na dvojezičnem območju v Prekmurju.
Generalni vikar msgr. Franc Režonja je bil rojen leta 1947 v Turnišču. Po posvetitvi je kot duhovnik služboval v Pomurju, najprej na območju takratne mariborske škofije, po letu 2006 pa na območju novoustanovljene murskosoboške škofije. Madžarski jezik se je naučil kot lendavski kaplan in dobrovniški župnik, svojo pastoralno službo je opravljal v krogu svojih vdanih madžarskih vernikov. Po končanem študiju teologije je najprej prišel v več jezično župnijo Lendava za kaplana, na katero ga vežejo lepi spomini. Po župnikovanju v Murski Soboti je postal župnik v dvojezični župniji Dobrovnik, kjer je prav tako pri bogoslužju daroval svete maše v madžarskem jeziku. Na prehojeno pot na dvojezičnem območju se kot duhovnik spominja lepih trenutkov, da je lahko božjo besedo - evangelij oznanjal vernikom madžarske narodnosti, torej v jeziku, ki ga ljudje govorijo in ki jim je drag. Do leta 2015 je v dobrovniški in lendavski župniji nadzoroval pastoralno dejavnost v madžarskem jeziku, do tega leta naprej pa jo vodi kot škofov vikar za narodnosti. Poleg tega v okviru dogovora s Sobotelsko škofijo na Madžarskem koordinira pastoralno dejavnost tudi za Slovence na Madžarskem, predvsem v Porabju, ki jo opravljajo duhovniki iz Slovenije.
Ob tej svečanosti ob podelitvi madžarskega odlikovanja so se msgr. Francu Režonji za minulo delo, ki ga je pustil v dvojezični župniji Lendava, zahvalili verniki lendavske župnije s čestitko in šopkom rož. Sedaj po toliko letih so bili madžarski verniki nad odlikovanjem svojemu nekdanjemu dušnemu pastirju srečni in zadovoljni, saj so vsi žareli od sreče in veselja. Generalnemu vikarju za narodnosti msgr. Francu Režonji so se ob zahvali in ob čestitkah in dobrih željah, da bi še naprej rad zahajal med madžarske vernike zarosile oči od sreče in veselja, da so se nanj spomnili z madžarskim odlikovanjem - viteški križ madžarskega reda za zasluge. Takrat, ko je služboval v Lendavi in v Dobrovniku so v njem videli neko varno zavetje, ga sprejeli kot dobrosrčnega in preprostega človeka - duhovnika. Vsakemu je znal rad prisluhniti, mu nameniti lepo besedo pa naj je šlo za Madžare ali Slovence, povsod so ga sprejeli z odprtimi rokami. Na dvojezičnem območju je torej generalni vikar za narodnosti msgr. Franc Režonja pustil pomemben in velik pečat, ki je sprejel madžarsko kulturo in madžarski jezik.
Generalni vikar msgr. Franc Režonja je bil rojen leta 1947 v Turnišču. Po posvetitvi je kot duhovnik služboval v Pomurju, najprej na območju takratne mariborske škofije, po letu 2006 pa na območju novoustanovljene murskosoboške škofije. Madžarski jezik se je naučil kot lendavski kaplan in dobrovniški župnik, svojo pastoralno službo je opravljal v krogu svojih vdanih madžarskih vernikov. Po končanem študiju teologije je najprej prišel v več jezično župnijo Lendava za kaplana, na katero ga vežejo lepi spomini. Po župnikovanju v Murski Soboti je postal župnik v dvojezični župniji Dobrovnik, kjer je prav tako pri bogoslužju daroval svete maše v madžarskem jeziku. Na prehojeno pot na dvojezičnem območju se kot duhovnik spominja lepih trenutkov, da je lahko božjo besedo - evangelij oznanjal vernikom madžarske narodnosti, torej v jeziku, ki ga ljudje govorijo in ki jim je drag. Do leta 2015 je v dobrovniški in lendavski župniji nadzoroval pastoralno dejavnost v madžarskem jeziku, do tega leta naprej pa jo vodi kot škofov vikar za narodnosti. Poleg tega v okviru dogovora s Sobotelsko škofijo na Madžarskem koordinira pastoralno dejavnost tudi za Slovence na Madžarskem, predvsem v Porabju, ki jo opravljajo duhovniki iz Slovenije.
Ob tej svečanosti ob podelitvi madžarskega odlikovanja so se msgr. Francu Režonji za minulo delo, ki ga je pustil v dvojezični župniji Lendava, zahvalili verniki lendavske župnije s čestitko in šopkom rož. Sedaj po toliko letih so bili madžarski verniki nad odlikovanjem svojemu nekdanjemu dušnemu pastirju srečni in zadovoljni, saj so vsi žareli od sreče in veselja. Generalnemu vikarju za narodnosti msgr. Francu Režonji so se ob zahvali in ob čestitkah in dobrih željah, da bi še naprej rad zahajal med madžarske vernike zarosile oči od sreče in veselja, da so se nanj spomnili z madžarskim odlikovanjem - viteški križ madžarskega reda za zasluge. Takrat, ko je služboval v Lendavi in v Dobrovniku so v njem videli neko varno zavetje, ga sprejeli kot dobrosrčnega in preprostega človeka - duhovnika. Vsakemu je znal rad prisluhniti, mu nameniti lepo besedo pa naj je šlo za Madžare ali Slovence, povsod so ga sprejeli z odprtimi rokami. Na dvojezičnem območju je torej generalni vikar za narodnosti msgr. Franc Režonja pustil pomemben in velik pečat, ki je sprejel madžarsko kulturo in madžarski jezik.
