Halloween ali dan reformacije?
Primož Trubar buča
Od leta 1992 v Sloveniji 31. oktobra obeležujemo državni praznik, dan reformacije. V Sloveniji za glavno osebo reformacije velja Primož Trubar, ki
nas je prvič združil pod pojmom Slovenec. Trubar je
leta 1550 izdal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in sploh prvo
slovensko tiskano knjigo.
Katekizmu je pozneje dodal še Abecednik, pri
pisanju v slovenščini pa se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora,
kar kaže na to, da je poznal razlike v govorici v različnih delih ozemlja,
kjer so takrat živeli Slovenci. Napisal je več kot 25 del, kar je polovica vseh knjig, ki so jih napisali
slovenski protestantski pisci.
Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige v slovenskem jeziku, so tesno povezane z reformnim gibanjem, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luther, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej.
Pomembna pisca iz obdobja reformacije pri nas pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije, ki je bil natisnjen leta 1584 v Wittenbergu, je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.
Dandanes 31. oktober Halloween
Slovenska mladina pa se dandanes vedno manj zaveda tega praznika in 31. oktober bolj kot kaj drugo, velja za Noč čarovnic oz. Halloween. Verjetno boste danes več slišali o večerni maškaradi, kot o Primožu Trubarju.
Slovenci smo se očitno prodali temu prazniku, ki izhaja iz keltskih časov, a je v zadnjih letih v močno skomercializirani obliki v naš prostor prišel iz Amerike ter je danes pri nas verjetno bolj razširjen, kot naš avtohton pust.
Na kaj ste torej danes prvo pomislili, na Primoža Trubarja ali na čarovnico na metli?
Slovenstvo, slovenski knjižni jezik in prve knjige v slovenskem jeziku, so tesno povezane z reformnim gibanjem, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve in do nastanka novih Cerkva. Za začetnika velja nemški duhovnik Martin Luther, ki naj bi 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v Wittenbergu v Nemčiji obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako opozoril na krizo v njej.
Pomembna pisca iz obdobja reformacije pri nas pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič. Dalmatinov prevod Bibilije, ki je bil natisnjen leta 1584 v Wittenbergu, je po mnenju številnih strokovnjakov morda najpomembnejše delo slovenskega protestantizma, med reformacijo pa je nastala tudi prva slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae) Adama Bohoriča s slovenskim črkopisom, bohoričico.
Dandanes 31. oktober Halloween
Slovenska mladina pa se dandanes vedno manj zaveda tega praznika in 31. oktober bolj kot kaj drugo, velja za Noč čarovnic oz. Halloween. Verjetno boste danes več slišali o večerni maškaradi, kot o Primožu Trubarju.
Slovenci smo se očitno prodali temu prazniku, ki izhaja iz keltskih časov, a je v zadnjih letih v močno skomercializirani obliki v naš prostor prišel iz Amerike ter je danes pri nas verjetno bolj razširjen, kot naš avtohton pust.
Na kaj ste torej danes prvo pomislili, na Primoža Trubarja ali na čarovnico na metli?
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega ponedeljek, 31. oktober 2011 ob 17:04
Za mene je to v fsakšen primeri svetek slovenske pisane besede. Den, keri bi moga biti zaznamovoni s kulturnmi prireditvami in posvečeni Trubari in jegovin somišlenikon, keri so Slovenski jezik in Slovence postavili na zemlevid sveto.
To, ka smo tüdi k nan privlekli ameriško verzijo coprništva, je seveda joko žalostno. Coprnce so resen tüdi del naše zgodovine, samo je toti tol zgodovine joko žalosten in krvovi, tak kak je to bija tüdi poskus, ka bi istrebili protestante in slovensko pisano besedo.
Na žalost je Protestanska cerkef premalo močna, ka bi lehko odločilno fplivala na spoštüvaje totega svetka prinas. Drügin institucijan pa je zgledne ne do toga, ka bi kej naredili f toten smisli. Meni se vidi, ka so ljubosumni protestanton, ka so glih iz jihovih vrst prišli nejvekši in prvi narodovi buditeli...
Biga ponedeljek, 31. oktober 2011 ob 21:56
Se popolnoma strinjam s predhodnikovim mnenjem !
Bravo Dejan za prispevek, si me vsaj na takšen način spomna, kaj je bistvo današnjega dne.
Saj je res, da nam paše, da smo doma, pa da lahko že predhodno obiščemo grobove, da nam jutri ne bo treba "letati " na vse konce.
Mogoče, pa bi lahko vsaj v občini - če že ne v državi združili prijetno in koristno in bi bila danes kakšna prireditev - komemoracija in obenem kult. dogodek z omembo Trubarja - bi vsaj lahko več ljudi prisostvovalo...?
Glede na prispevekna Prlekiji on net, sta bili komemoraciji v Ljutomeru in v Mali nedelji krasni, vendar kaj, ko pa smo ljudje v službah - le delegacije lahko grejo v službenem času
Škoda, pa so se tako potrudili - videli pa jih nismo ...
Mogoče pa le kdaj drugič - bomo videli
pravični ponedeljek, 31. oktober 2011 ob 22:41
Ja, Pepek z brega, podpišem pod tvoj komentar.
bil drugi pust. 
učili, kot pa organizirati eno konkretno zadevo, 
kjer bo v centru dogajanja Primož Trubar. 
Včasih dobim občutek, kot bi današnji dan
Očitno si eni želijo več pustov, da bi se skrili pred realnostjo in noreli.
Seveda svoje dela tudi propaganda in zaslužka željni, ki dobesedno "prodajajo buče".
Ampak to očitno pri enih vžge. Zato tudi verjamejo raznim politikom.
Res pa je škoda, da se samo borci NOB znajo organizirati ob teh dneh.
Lokalni politiki pa jim na žalost slepo sledijo, kot da ne bi imeli še druge velike priložnosti DAN REFORMACIJE.
Očitno je lažje nadaljevati tisto, kar so se v šoli, kot pionirčki
Daleč še smo, daleč.