Študija pokazala, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka
Glede na ceno sladkorja na evropskem trgu, ki se neprestano viša, bi nova tovarna sladkorja investicijo povrnila v okoli sedmih letih
Tovarna sladkorja Ormož
V petek so na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, predstavili posebno študijo, ki je pokazala, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka in da bi se pri nas spet splačalo zgraditi tovarno sladkorja.
Študija, ki je bila izdelana po naročilu Združenja pridelovalcev sladkorne pese iz Ormoža, ki si prizadevajo za ponovno setev pese in njeno predelavo v sladkor v Sloveniji, je posredno dokazala, da bi z ohranitvijo proizvodnje danes tovarna poslovala z velikimi dobički.
Avtorji dr. Karmen Pažek, dr. Črtomir Rozman in dr. Janez Petek so s sodelavci v študiji dokazali, da bi lahko 100.000 ton sladkorja, kolikor je letna poraba le-tega v Sloveniji, pridelali v celoti doma. Ob tem bi morali odkupiti sedanjo parcelo nekdanje tovarne z vso infrastrukturo in za 133 milijonov evrov zgraditi novo tovarno s prilagojeno tehnologijo. Sladkorno peso bi za polno zmogljivost morali zasejati na okoli 15.000 hektarih, na vsakem hektaru pa bi moralo zrasti 40 ton pese. Ta količina pridelane pese naj ne bi predstavljala ovir, saj so jo v prejšnjih letih že presegali in tudi kmetje že nestrpno čakajo novost za možnost kolobarjenja. Pri tem bi se dalo izkoristiti tudi njive na Hrvaškem in Madžarskem, ki so bile v uporabi tudi pri delu prejšnje tovarne.
Takšna tovarna bi skupaj z delom na kmetijah, spravilom in transportom, prinesla okoli 500 delovnih mest, samo v tovarni okoli 120. Nova delovna mesta, možnost kolobarjenja, veliki prihodki v proračun in samooskrba so največji aduti tega projekta, glede na ceno sladkorja na evropskem trgu, ki se neprestano viša, pa bi takšna tovarna investicijo povrnila v okoli sedmih letih.
Študija, ki je stala 32.000 evrov, je bila zasnovana na preverljivih podatkih. Za oceno upravičenosti ponovne setve in predelave, so vzeli manj ugodne podatke, zato je še precej rezerv za morebitne dodatne stroške ali za blaženje cenovnih nihanj za sladkor. Ker evropska sladkorna industrija že povprašuje po takšnih naložbah, pa v združenju pridelovalcev poudarjajo, da bi med pomembnimi investitorji in lastniki ostali kmetje, ki bi peso pridelovali.
Avtorji dr. Karmen Pažek, dr. Črtomir Rozman in dr. Janez Petek so s sodelavci v študiji dokazali, da bi lahko 100.000 ton sladkorja, kolikor je letna poraba le-tega v Sloveniji, pridelali v celoti doma. Ob tem bi morali odkupiti sedanjo parcelo nekdanje tovarne z vso infrastrukturo in za 133 milijonov evrov zgraditi novo tovarno s prilagojeno tehnologijo. Sladkorno peso bi za polno zmogljivost morali zasejati na okoli 15.000 hektarih, na vsakem hektaru pa bi moralo zrasti 40 ton pese. Ta količina pridelane pese naj ne bi predstavljala ovir, saj so jo v prejšnjih letih že presegali in tudi kmetje že nestrpno čakajo novost za možnost kolobarjenja. Pri tem bi se dalo izkoristiti tudi njive na Hrvaškem in Madžarskem, ki so bile v uporabi tudi pri delu prejšnje tovarne.
Takšna tovarna bi skupaj z delom na kmetijah, spravilom in transportom, prinesla okoli 500 delovnih mest, samo v tovarni okoli 120. Nova delovna mesta, možnost kolobarjenja, veliki prihodki v proračun in samooskrba so največji aduti tega projekta, glede na ceno sladkorja na evropskem trgu, ki se neprestano viša, pa bi takšna tovarna investicijo povrnila v okoli sedmih letih.
Študija, ki je stala 32.000 evrov, je bila zasnovana na preverljivih podatkih. Za oceno upravičenosti ponovne setve in predelave, so vzeli manj ugodne podatke, zato je še precej rezerv za morebitne dodatne stroške ali za blaženje cenovnih nihanj za sladkor. Ker evropska sladkorna industrija že povprašuje po takšnih naložbah, pa v združenju pridelovalcev poudarjajo, da bi med pomembnimi investitorji in lastniki ostali kmetje, ki bi peso pridelovali.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Mike666 nedelja, 27. januar 2013 ob 02:14
Za to ni bilo potrebnih nobenih študij.
To je zna še največji retard.
situditinotpadu nedelja, 27. januar 2013 ob 10:14
Na to vprasanje naj odgovori tudi bivsi zupan; ki je se danes med ljudmi ki trosijo denar na temo tovarne sladkorja in med tistimi, ki so prikimavali in podprli unicenje tovarne, ker naj bi vsa cuker proizvodnja prinasala samo slabo- torej izgubo tudi kmetom. O tem so pisali vsi nasi severvzodni novinarji... Zapreti edino tovarno, ki je trg in surovine...le zapinike teh famoznih organov z prvim izzvanim pokaze kaj so zagovarjali... Bog jim naj oprosti; kmetje so jim ze...
bato1 nedelja, 27. januar 2013 ob 11:05
TAK PAČ JE TO PRI NAS FABRIKO ZAPRI POTEGNI KAJ SE DO ZA KMETE TE EN DREK BRIGA ZAJ PA BI NOVO TOVARNO DELALI KA BI OPET ENI IN ISTI PRSTE POLEG MELI PA MASTNO SLUŽILI POKVARJENCI
Ivek nedelja, 27. januar 2013 ob 11:54
Kak je poveda Mike, študije nesmo nücali.
Zaj bi nücali študijo o ten, kdo je zapiraje podpisa , no pokasera peneze.
Takše po naši tradiciji nede, bi pa rekla.
Škoda je nareta, krifcof se ne do najti, zato ki so samo politično (ne)odgovorni.
Jernej nedelja, 27. januar 2013 ob 16:46
Ge bi moja hčerkica delala se ges pitam če bi se vračali domo Slovenijo?
Verjetno pri naj vekši Firmi Sloveniji z menoj vred!
Ta Firma ima zelo dosta poslovalnice po Sloveniji!
Zavod za zaposlovanje alias Sončna oprava doo
pravični nedelja, 27. januar 2013 ob 22:25
Je kdo brez sladkorja???
Ga je problem kupiti???
Za dober EURO/kilogram je cena več kot ugodna.
Pa še zmnajka ga ne, kot ga je nekoč za časa rajnke Juge, ko sem cel popoildan čakal v vrsti za 2kg sladkorja.
Ne vsega verjeti medijem, ki nabijajo o pomanjkanju in visokih cenah
Sedaj pa k bistvu. TSO
Mislim sem, da si je kdo vsaj malo prebral članek.
Študija je stala 32.000,00 !!!
Pri vseh študijah, takih in drugačnih, je popolnoma jasno, da je plačljiva študija delana namensko za tistega, ki jo plača.
Kar pomeni, da je pisana na kožo tistega, ki da denar.
Da se trije doktorji znanosti podpišejo pod njo, ima pač svojo ceno.
Se je kdo vprašal iz česa ali od kje denar, da se plača taka študija.
In zakaj so se ravno sedaj spomnili na sladkor ???
Ja, ja, vem, da večina ne ve v katerem grmu tiči zajec.
Gremo leo po vrsti.
Se kdo spomni, zakaj je bilo leta 2006 med kmeti skoraj obsedno stanje?
Nič drugo se ni sejalo, kot sladkorna pesa!
Le zakaj ???
Po Evropski sladkorni reformi je se je vedelo, da v Sloveniji ne bo več tovarne sladkorja.
Vedelo se je še nekaj drugega.
Zelooooo pomembnega.
Od leta 2007 do leta 2013 bodo kmetje dobivali odškodnino.
In to ne kar nekaj.
Ampak konkretnih 330 EUR / ha, ki so bile v letu 2006 zasejane s sladkorno peso.
Le kateri drug podjetnik je kdaj bil deležen take ugodnosti ???
Zato je bilo potrebno 2006 zasejati vsak meter s sladkorno peso.
In sedaj vsa leta pobirati denar.
Zemljo pa sevad naprej obdelovati.
Ufffff, marsikdo bi bil tak podjetnik.
Tako so po podatkih ministrstva za kmetijstvo, kmetje v tem času dobili nekaj nad 43.000.000,00 € .
No, sedaj vemo od kje denar za študijo.
Drugo.
Po koluarjih v Bruslju se govori, da bi naj leta 2015 ukinili kvote za sladkor.
To je seveda signal kmetom, da se spet zažene proizvodnja na območju Slovenije.
Da ne bi kdo mislil, da sem proti pridelavi pese in sladkorja.
Niti slučajno.
Gre predvsem zato, da NOBEN kmet ni bil za nič prikrajšan, ker so vsi ta leta dobivali lepe odškodnine.
In brez smisla je iskati krivce za zaprtje, ker je to terjala direktiva iz Bruslja.
Vem še nekaj zadev iz ozadja tega posla, ki jih trenutno nočem tukaj razkrivati.
jozejuz ponedeljek, 28. januar 2013 ob 07:59
pravični, oprosti, ampak ti si za Ptujsko 33...
Po tvojem mnenju lahko v Sloveniji vsa podjetja dol zapremo, saj nam nič ne manjka. Par let bodo še vsi živeli od odškodnin, našim otrokom bodo pa ostale trgovine v katerih itak ne bodo imeli česa zapravljati, saj ne bomo imeli več gospodarstva in s tem delovnih mest...
Imam občutek, da je tebi lahko srati po vsem, ker ti očitno zelo dobro gre.
Jernej ponedeljek, 28. januar 2013 ob 09:53
San že čüjo od enega:
"Sred 70leta v Jugi smo meli peneze samo nej tak dosta v trgovini za kupit.
Gnes den Sloveniji lejko skoron vse küpiš v trgovini samo peneze več nega telko."
romes ponedeljek, 28. januar 2013 ob 10:32
Naš foter je vsako leto, vse do 2005, prideloval sladkorno peso. 2006 pa ne. Pač ni bil obveščen za to foro, da boto vsi, ki bodo leta 2006 imeli peso na svojih njivah, dobili odškodnino. In ni dobil nič...Lepe denarje pa so pokasirali tisti, ki nikoli do tedaj niso imeli sladkorne pese na svojih njivah, ampak so jih tisti pri koritu obvestili, kaj in kako..odločalo je samo leto 2006...
pravični ponedeljek, 28. januar 2013 ob 12:29
Točno tako romes, kot si rekel.
Ja, jozejuz, če si ne prebereš, kaj sem napisal, ali ne razumeš, ti pač ne morem pomagati.
Zapisal sem samo nekaj golih dejstev, da ne bi kdo mislil, kako so kmetje zaradi tega zaprtja obubožali.
V kolikor se direktive spremenijo, sem absolutno za to, da se zadeva spet zažene.
Prav nesramno pa je, če bi nekdo sedaj jamral, ki je vsa leta dobival 330EUR/ha, brez, da je kaj pridelal.
Naj dobi, ampak ne jamrat.
Kot sem že navedel v zadnjem stavku prejšnjega posta je še nekaj zelo zanimivih zadev v zvezi z zaprtjem, ki jih zaenkrat še ne bom napisal.
kruc ponedeljek, 28. januar 2013 ob 17:15
Res je da so kmetje dobivali po 330 eu. Pravični pa je pozabil povedat ,da je male kmete država nategnila na raspisih za prestruktoriranje mehanizacije in da so denar dobili samo veliki kmetje z dobrimi zvezami ,da so imeli čas za pripravo dokumentacije pred razpisih. Z zaprtjem TSO pa so nekateri tudi postali VELIKI delničarji v Šečerani Virovitica, da o drugih malverzacijah ne govorimo.