Leto 2014 je leto ljutomerskega kasača
Županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer mag. Janko Slavič sta predstavila dogodke, ki jih v okviru praznovanja pripravljata občina in kasaški klub skupaj
Letos mineva 140 let od prvih konjskih dirk na Slovenskem, zato je ljutomerski občinski svet letošnje leto razglasil za leto ljutomerskega kasača.
Na novinarski konferenci, ki je potekala v ponedeljek, 14. aprila, v Mestni hiši v Ljutomeru, sta županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in predsednik Kasaškega kluba Ljutomer mag. Janez Slavič predstavila dogodke, ki jih v okviru praznovanja pripravljata občina in
kasaški klub skupaj.
Ob tej priložnosti je občina tudi izdelala različno promocijsko gradivo, želja Kasaškega kluba Ljutomer ob tej visoki obletnici pa je, da bi na podlagi že izdelane makete konja, na ljutomerskem krožišču postavili kip konja.
Ljutomerski kasač – dediščina – bogastvo Slovenije
Vzreja konj ljutomerskega kasača se je pričela pred stopetdesetimi leti. Prlekija – Ljutomer s svojo okolico, je bil eden pomembnih rejskih območij reje konj na Štajerskem v Avstro-Ogrski monarhiji. Konji so bili v takratnih časih prvotno namenjeni kmetovanju, prevozništvu in vojski.
Rejci v Prlekiji so imeli cilj vzrediti hitrega in vzdržljivega konja, ki bo hiter pri prevozu blaga in vzdržljiv na dolgih relacijah. Da bi to dokazali, so se pomerili v tekmovanju - dirkah.
Tekmovanja s konji so bila pogosta, a prvi pisni viri govorijo, da so bile prve konjske dirke na Slovenskem 12. septembra 1874, na podeželski cesti od križa na Lokavskem polju do mostu Globetke v Ljutomeru.
Prirejene konjske dirke so dale rejcem nov zagon. Naslednje leto 26. maja 1875 je bilo v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru.
Z ustanovitvijo dirkalnega društva se je začela načrtna vzreja ljutomerskega kasača.
Do leta 1882 so v Ljutomeru plemenili žrebci čistopasemski potomci angleške polnokrvne pasme, orientalski plemenski žrebci in žrebci pasme gidran.
Prvi kasaški žrebec, ki je plemenil na ljutomerskem rejskem območju od leta 1882, je bil ruski orlovski kasač Krolik. V ljutomerskem rejskem območju je bilo v letu 1882 registriranih 917 plemenskih kobil.
Od leta 1883 je v Ljutomeru plemenil norfolški kasač Radauz, ki je v 14. letih oplodil več kot 900 kobil.
V prvi Rodovniški knjigi Avstro – Ogrske Monarhije (Traber-Zucht Buch) za kasaške konje iz leta 1897 je v register s področja današnje Slovenije vpisanih 90 žrebet, rojenih v letih 1892-1897. Vpisani kasaški konji znanega porekla so od 64 rejcev ljutomerskega rejskega območja, z 80 žrebeti in enega rejca grofa Rudolfa Lippitta, lastnika Kobilarne Turnišče pri Ptuju z 10 žrebeti.
S parjenjem toplokrvnih kobil ljutomerskega rejskega območja s kasaškimi žrebci se je vzredil ljutomerski kasač, katerih potomci so se dokazovali na kasaških dirkah. Tako so nastale materne izvorne linije, katerih je bilo 29 v letu 1962, kot je ugotovil dr. Jurkovič v doktorski disertaciji Ljutomerski kasač.
Ljutomerski kasač ni razširjen samo v Prlekiji. Dobri rezultati ljutomerskega kasača so spodbudili rejce v drugih predelih ozemlja Slovenije in pozneje Jugoslavije, da so kupovali potomce najboljših maternih linij ljutomerskega kasača.
Bogato rejo ljutomerskega kasača in lepoto kasaškega športa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zato prirejajo letno več kot tretjino kasaških dirk v Sloveniji. Potomci ljutomerskih kasačev so tudi danes v Evropi med prvimi na kasaških dirkah.
Rejci in tekmovalci ljutomerskih kasačev so ponesli sloves slovenske reje tudi v svet.
Ljutomerskega kasača DEN-a MS (rekorder 1:13,6) zmagovalca derbi-ja leta 2002, do danes ni prehitel še noben kasač na slovenskih konjskih dirkališčih.
Pokrajina ob Muri – Prlekija je vedno živela s kasaškimi konji in bo tudi v prihodnje.
KOLEDAR DOGODKOV V OKVIRU LETA LJUTOMESKEGA KASAČA:
Ob tej priložnosti je občina tudi izdelala različno promocijsko gradivo, želja Kasaškega kluba Ljutomer ob tej visoki obletnici pa je, da bi na podlagi že izdelane makete konja, na ljutomerskem krožišču postavili kip konja.
Ljutomerski kasač – dediščina – bogastvo Slovenije
Vzreja konj ljutomerskega kasača se je pričela pred stopetdesetimi leti. Prlekija – Ljutomer s svojo okolico, je bil eden pomembnih rejskih območij reje konj na Štajerskem v Avstro-Ogrski monarhiji. Konji so bili v takratnih časih prvotno namenjeni kmetovanju, prevozništvu in vojski.
Rejci v Prlekiji so imeli cilj vzrediti hitrega in vzdržljivega konja, ki bo hiter pri prevozu blaga in vzdržljiv na dolgih relacijah. Da bi to dokazali, so se pomerili v tekmovanju - dirkah.
Tekmovanja s konji so bila pogosta, a prvi pisni viri govorijo, da so bile prve konjske dirke na Slovenskem 12. septembra 1874, na podeželski cesti od križa na Lokavskem polju do mostu Globetke v Ljutomeru.
Prirejene konjske dirke so dale rejcem nov zagon. Naslednje leto 26. maja 1875 je bilo v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru.
Z ustanovitvijo dirkalnega društva se je začela načrtna vzreja ljutomerskega kasača.
Do leta 1882 so v Ljutomeru plemenili žrebci čistopasemski potomci angleške polnokrvne pasme, orientalski plemenski žrebci in žrebci pasme gidran.
Prvi kasaški žrebec, ki je plemenil na ljutomerskem rejskem območju od leta 1882, je bil ruski orlovski kasač Krolik. V ljutomerskem rejskem območju je bilo v letu 1882 registriranih 917 plemenskih kobil.
Od leta 1883 je v Ljutomeru plemenil norfolški kasač Radauz, ki je v 14. letih oplodil več kot 900 kobil.
V prvi Rodovniški knjigi Avstro – Ogrske Monarhije (Traber-Zucht Buch) za kasaške konje iz leta 1897 je v register s področja današnje Slovenije vpisanih 90 žrebet, rojenih v letih 1892-1897. Vpisani kasaški konji znanega porekla so od 64 rejcev ljutomerskega rejskega območja, z 80 žrebeti in enega rejca grofa Rudolfa Lippitta, lastnika Kobilarne Turnišče pri Ptuju z 10 žrebeti.
S parjenjem toplokrvnih kobil ljutomerskega rejskega območja s kasaškimi žrebci se je vzredil ljutomerski kasač, katerih potomci so se dokazovali na kasaških dirkah. Tako so nastale materne izvorne linije, katerih je bilo 29 v letu 1962, kot je ugotovil dr. Jurkovič v doktorski disertaciji Ljutomerski kasač.
Ljutomerski kasač ni razširjen samo v Prlekiji. Dobri rezultati ljutomerskega kasača so spodbudili rejce v drugih predelih ozemlja Slovenije in pozneje Jugoslavije, da so kupovali potomce najboljših maternih linij ljutomerskega kasača.
Bogato rejo ljutomerskega kasača in lepoto kasaškega športa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Zato prirejajo letno več kot tretjino kasaških dirk v Sloveniji. Potomci ljutomerskih kasačev so tudi danes v Evropi med prvimi na kasaških dirkah.
Rejci in tekmovalci ljutomerskih kasačev so ponesli sloves slovenske reje tudi v svet.
Ljutomerskega kasača DEN-a MS (rekorder 1:13,6) zmagovalca derbi-ja leta 2002, do danes ni prehitel še noben kasač na slovenskih konjskih dirkališčih.
Pokrajina ob Muri – Prlekija je vedno živela s kasaškimi konji in bo tudi v prihodnje.
KOLEDAR DOGODKOV V OKVIRU LETA LJUTOMESKEGA KASAČA:
