50 let Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici
Ob jubileju so podelili priznanja nekdanjim predsednikom
Jože Tišler, Marjan Ritonja, Janez Mir, Miroslav Petrovič in Barbara Kolenc
Občina Sv. Jurij ob Ščavnici je v širšem prostoru prepoznavna tudi po aktivnem delovanju številnih društev, katera že dolga leta opravljajo pomembno poslanstvo pri promociji tega dela Prlekije, ohranjanju naravne krajine in zgodovinskega izročila, poustvarjanju kulturnih in etnoloških običajev ter spodbujanju in širjenju turistične ponudbe. Eno izmed društev, ki se lahko pohvali z večdesetletnim uspešnim delovanjem, je Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, katerega okrogli jubilej, 50 let delovanja, so počastili v petek, 12. decembra.
Slovesnosti v Kocbekovi dvorani KUS so, poleg številnih domačinov,
predstavnikov turističnih ter sorodnih domačih in okoliških društev ter
turističnih ponudnikov, prisostvovali župan Občine Sv. Jurij Miroslav
Petrovič, predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc in
ravnatelj OŠ Marko Kraner. Vse prisotne je uvodoma pozdravil predsednik
TD Janez Mir in jih seznanil z vsebino pisma dolgoletnega predsednika
PTZ Štefana Dravca, kateri se vabilu ni mogel odzvati, je pa v pismu
obudil spomine na uspešno dolgoletno sodelovanje, čestital za dosežene
rezultate in zaželel plodno delo tudi v bodoče.
Za dolgoletno ustvarjalno delovanje se je vsem, ki so po svojih močeh in sposobnostih prispevali k dosežkom na področju promocije in turistične ponudbe, zahvalil župan Miroslav Petrovič in napovedal nov pristop občine na področju turizma. V občini bo ustanovljena projektna skupina za turizem, v kateri bodo tudi predstavniki turističnega društva, katere naloga bo priprava strategije turizma v občini. Navzoče je seznanil tudi z obiskom delovne skupine, s katero so dogovarjali projektne pogoje za izdelavo projekta revitalizacije Blaguškega jezera. Obljubil je vso podporo občine predvsem pri upravnih postopkih, da bo projekt, vreden več milijonov evrov, lahko nemoteno tekel. Projekt predvideva butični turizem z manjšimi objekti na večjem območju, da ne bo okrnjeno čudovito okolje tega jürjovškega, vse premalo izkoriščenega bisera, zagotavljal bo tudi okrog dvajset delovnih mest.
Barbara Kolenc, predsednica PTZ, je poudarila pomembne projekte, katere so izvedli člani društva skozi desetletja, kot so: Etnološki muzej z več kot tisoč razstavljeni predmeti, mlin na veter, simbol društva, kateri je upodobljen celo na znamki Pošte Slovenija, tradicionalne kulturno etnološke prireditve Žetev zlatega klasa in Kučeje jabolk. Čestitala je za dosežke in izrazila prepričanje, da bo TD Sv. Jurij tudi v bodoče prispevalo pomembno dodano vrednost pri razvoju turizma in s tem tudi pri razvoju občine.
Kontinuiteto uspešnega delovanja društva zagotavljajo sodelovanje z OŠ Sv. Jurij, kjer že vrsto let deluje turistični krožek. Na šoli so pred leti izvedli projekt Učna pot Breza, ki se začne pri šoli in vodi do najpomembnejših turističnih destinacij v občini. Pot so v dramatizirani obliki predstavili učenci na način, da so naključnega obiskovalca – turista, popeljali po njej.
Kronološko je delovanje skozi petdeset let predstavil prof. Franc Čuš. Tako smo izvedeli, da je bil na pobudo Ivana Krefta ustanovni občni zbor društva 11. decembra 1964, prisostvovalo mu je 14 udeležencev in trije gostje iz Murske Sobote. Za predsednika je bil izvoljen Jože Čuš, kateri je že imel urejeno manjšo etnološko zbirko v obliki muzeja na Ženiku, tajnik je postal Drago Ferenc, blagajnik pa Aleksander Odreitz. Kot prioritete so si v program dela zadali ureditev pročelij hiš, poti do jezera, kopališče za otroke in neplavalce, tuš s čisto vodo, slačilnico, sanitarije, splave, klopi in bife. Prvih dvajset let je delovanje društva temeljilo na turistični ponudbi in promociji Blaguškega jezera. Organizacijsko je društvo ponovno zaživelo z novim vodstvom leta 1985. Štiri leta je društvo vodila Vikica Horvat, v tem času so prirejali razne prireditve s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine, kot so krst mošta, ocenjevanje kruha in pogač ter nastopi ljudskih godcev in pevcev ter leta 1985 organizirali 1. Turistični ples.
Leta 1989 je vodenje prevzel Jože Tišler. To obdobje je obeležilo sodelovanje na povorkah s prikazom starih običajev in opravil v okviru Pomurskega sejma, na nivoju občine pa so začeli podobno predstavitev društev in vasi v okviru praznovanj praznika Občine Sv. Jurij. Pod okriljem društva so v tem času delovale tudi Pevke ljudskih pesmi pod vodstvom Marije Simonič. V ta čas spadajo tudi začetki tradicionalnih kulturnih in etnoloških prireditev, katere organizirajo samostojno, ali v sodelovanju z drugimi društvi: organiziranje božičnih večerov na Stari Gori, Žetev zlatega klasa, leta 2006 pa so sodelovali tudi v vseslovenskem projektu Žetev 2000 zlatih zrn. S podeljevanj priznanj za urejena dvorišča in zaselke so spodbujali ureditev vasi.
Težišče delovanja se je preneslo na Staro Goro, kamor so iz Sv. Jurija preselili tudi brunarico. Iz začetka devetdesetih let izhaja ideja o izgradnji kopije mlina na veter, kakršen je do leta 1957 mlel na Kokolajnščaku. Kupili so njegove ostanke, ostalo pa izdelali sami in na Stari Gori postavili trikrat povečano kopijo tega mlina. Glavnino dela so opravili domači mojstri na čelu z Edijem Leskovarjem, Leopoldom in Radom Trbucem, Marjanom Repo in Jožefom Lovrenčičem. Les, povečini podarjen od domačinov, je razžagal Franc Belšak, izgradnjo pa so financirali z lastnimi sredstvi, prispevki domačinov in občine in sredstvi Ministrstva za kmetijstvo iz naslova SRP-a. Mlin je postal prepoznavna turistična znamka, ne samo kot slika na poštni znamki, saj ga je doslej obiskalo preko petdeset tisoč evidentiranih obiskovalcev. Istočasno je na pobudo Jožefa Čuša v stari OŠ nastajala bogata etnološka zbirka kmečkega orodja in opreme.
Po osmih letih zelo uspešnega vodenja Jožeta Tišlerja, ki je bil za svoje delo nagrajen tudi s strani PTZ in TZ Slovenije, je vodstvo prevzel Marjan Ritonja. Društvo se je usmerilo v promocijo turistične ponudbe na Stari Gori, pripravilo propagandni material, programe vodenja, razglednice, spominke in informacijske table in odprlo Turistično pisarno, v okolici šole pa je nastal muzej na prostem, kjer so razstavljeni večji eksponati. Veliko so k uspešnemu delovanju prispevali delavci, zaposleni v programu javnih del, saj že od leta 1998 skrbijo za turistično vodenje ter sprotno čiščenje in vzdrževanje.
Sedaj društvo deluje pod vodstvom Janeza Mira, ki kot predsednik opravlja že tretji mandat, osredotočeni pa so predvsem v vzdrževanje obstoječe turistične ponudbe, dopolnjevanje zbirk, bogatitev ponudbe in ne le za lastno promocijo, temveč tudi za promocijo občine. Pričeli so z izvedbo novih prireditev, kot so Kučenje jabolk, Zahvala jeseni, letos pa je bila na pobudo Jožeta Tišlerja odprta nova turistična točka v Grabšincih v spomin grabšinskim vitezom, ki so živeli na tem območju v letih 1250 do 1440. Usposobili so izvir viteza Ruperta, predsednika Janeza Mira pa imenovali za prvega novodobnega grabšinskega viteza.
Jubileji so tudi priložnost za zahvalo vsem, najbolj zaslužnim za doseženo v času delovanja društva. Tokrat so priznanja podelili predsednica PTZ Barbara Kolenc, župan Miroslav Petrovič in predsednik TD Janez Mir, prejeli pa so jih nekdanji predsedniki Viktorija Žunič, roj. Horvat, Jože Tišler, Marjan Ritonja in Boris Voršič. Ob jubileju je predsedniku društva župan izročil priznanje Občine Sv. Jurij, prav tako je društvu priznanje podelil Milan Belec, predsednik društva Künštni Prleki. Sedanji predsednik Janez Mir pa je iz rok Jožeta Tišlerja prejel pisno potrdilo o imenovanju v prvega novodobnega grabšinskega viteza.
V kulturnem delu programa sta zaplesali otroška in odrasla folklorna skupina Sv. Jurij ob Ščavnici.
Za dolgoletno ustvarjalno delovanje se je vsem, ki so po svojih močeh in sposobnostih prispevali k dosežkom na področju promocije in turistične ponudbe, zahvalil župan Miroslav Petrovič in napovedal nov pristop občine na področju turizma. V občini bo ustanovljena projektna skupina za turizem, v kateri bodo tudi predstavniki turističnega društva, katere naloga bo priprava strategije turizma v občini. Navzoče je seznanil tudi z obiskom delovne skupine, s katero so dogovarjali projektne pogoje za izdelavo projekta revitalizacije Blaguškega jezera. Obljubil je vso podporo občine predvsem pri upravnih postopkih, da bo projekt, vreden več milijonov evrov, lahko nemoteno tekel. Projekt predvideva butični turizem z manjšimi objekti na večjem območju, da ne bo okrnjeno čudovito okolje tega jürjovškega, vse premalo izkoriščenega bisera, zagotavljal bo tudi okrog dvajset delovnih mest.
Barbara Kolenc, predsednica PTZ, je poudarila pomembne projekte, katere so izvedli člani društva skozi desetletja, kot so: Etnološki muzej z več kot tisoč razstavljeni predmeti, mlin na veter, simbol društva, kateri je upodobljen celo na znamki Pošte Slovenija, tradicionalne kulturno etnološke prireditve Žetev zlatega klasa in Kučeje jabolk. Čestitala je za dosežke in izrazila prepričanje, da bo TD Sv. Jurij tudi v bodoče prispevalo pomembno dodano vrednost pri razvoju turizma in s tem tudi pri razvoju občine.
Kontinuiteto uspešnega delovanja društva zagotavljajo sodelovanje z OŠ Sv. Jurij, kjer že vrsto let deluje turistični krožek. Na šoli so pred leti izvedli projekt Učna pot Breza, ki se začne pri šoli in vodi do najpomembnejših turističnih destinacij v občini. Pot so v dramatizirani obliki predstavili učenci na način, da so naključnega obiskovalca – turista, popeljali po njej.
Kronološko je delovanje skozi petdeset let predstavil prof. Franc Čuš. Tako smo izvedeli, da je bil na pobudo Ivana Krefta ustanovni občni zbor društva 11. decembra 1964, prisostvovalo mu je 14 udeležencev in trije gostje iz Murske Sobote. Za predsednika je bil izvoljen Jože Čuš, kateri je že imel urejeno manjšo etnološko zbirko v obliki muzeja na Ženiku, tajnik je postal Drago Ferenc, blagajnik pa Aleksander Odreitz. Kot prioritete so si v program dela zadali ureditev pročelij hiš, poti do jezera, kopališče za otroke in neplavalce, tuš s čisto vodo, slačilnico, sanitarije, splave, klopi in bife. Prvih dvajset let je delovanje društva temeljilo na turistični ponudbi in promociji Blaguškega jezera. Organizacijsko je društvo ponovno zaživelo z novim vodstvom leta 1985. Štiri leta je društvo vodila Vikica Horvat, v tem času so prirejali razne prireditve s poudarkom na ohranjanju kulturne dediščine, kot so krst mošta, ocenjevanje kruha in pogač ter nastopi ljudskih godcev in pevcev ter leta 1985 organizirali 1. Turistični ples.
Leta 1989 je vodenje prevzel Jože Tišler. To obdobje je obeležilo sodelovanje na povorkah s prikazom starih običajev in opravil v okviru Pomurskega sejma, na nivoju občine pa so začeli podobno predstavitev društev in vasi v okviru praznovanj praznika Občine Sv. Jurij. Pod okriljem društva so v tem času delovale tudi Pevke ljudskih pesmi pod vodstvom Marije Simonič. V ta čas spadajo tudi začetki tradicionalnih kulturnih in etnoloških prireditev, katere organizirajo samostojno, ali v sodelovanju z drugimi društvi: organiziranje božičnih večerov na Stari Gori, Žetev zlatega klasa, leta 2006 pa so sodelovali tudi v vseslovenskem projektu Žetev 2000 zlatih zrn. S podeljevanj priznanj za urejena dvorišča in zaselke so spodbujali ureditev vasi.
Težišče delovanja se je preneslo na Staro Goro, kamor so iz Sv. Jurija preselili tudi brunarico. Iz začetka devetdesetih let izhaja ideja o izgradnji kopije mlina na veter, kakršen je do leta 1957 mlel na Kokolajnščaku. Kupili so njegove ostanke, ostalo pa izdelali sami in na Stari Gori postavili trikrat povečano kopijo tega mlina. Glavnino dela so opravili domači mojstri na čelu z Edijem Leskovarjem, Leopoldom in Radom Trbucem, Marjanom Repo in Jožefom Lovrenčičem. Les, povečini podarjen od domačinov, je razžagal Franc Belšak, izgradnjo pa so financirali z lastnimi sredstvi, prispevki domačinov in občine in sredstvi Ministrstva za kmetijstvo iz naslova SRP-a. Mlin je postal prepoznavna turistična znamka, ne samo kot slika na poštni znamki, saj ga je doslej obiskalo preko petdeset tisoč evidentiranih obiskovalcev. Istočasno je na pobudo Jožefa Čuša v stari OŠ nastajala bogata etnološka zbirka kmečkega orodja in opreme.
Po osmih letih zelo uspešnega vodenja Jožeta Tišlerja, ki je bil za svoje delo nagrajen tudi s strani PTZ in TZ Slovenije, je vodstvo prevzel Marjan Ritonja. Društvo se je usmerilo v promocijo turistične ponudbe na Stari Gori, pripravilo propagandni material, programe vodenja, razglednice, spominke in informacijske table in odprlo Turistično pisarno, v okolici šole pa je nastal muzej na prostem, kjer so razstavljeni večji eksponati. Veliko so k uspešnemu delovanju prispevali delavci, zaposleni v programu javnih del, saj že od leta 1998 skrbijo za turistično vodenje ter sprotno čiščenje in vzdrževanje.
Sedaj društvo deluje pod vodstvom Janeza Mira, ki kot predsednik opravlja že tretji mandat, osredotočeni pa so predvsem v vzdrževanje obstoječe turistične ponudbe, dopolnjevanje zbirk, bogatitev ponudbe in ne le za lastno promocijo, temveč tudi za promocijo občine. Pričeli so z izvedbo novih prireditev, kot so Kučenje jabolk, Zahvala jeseni, letos pa je bila na pobudo Jožeta Tišlerja odprta nova turistična točka v Grabšincih v spomin grabšinskim vitezom, ki so živeli na tem območju v letih 1250 do 1440. Usposobili so izvir viteza Ruperta, predsednika Janeza Mira pa imenovali za prvega novodobnega grabšinskega viteza.
Jubileji so tudi priložnost za zahvalo vsem, najbolj zaslužnim za doseženo v času delovanja društva. Tokrat so priznanja podelili predsednica PTZ Barbara Kolenc, župan Miroslav Petrovič in predsednik TD Janez Mir, prejeli pa so jih nekdanji predsedniki Viktorija Žunič, roj. Horvat, Jože Tišler, Marjan Ritonja in Boris Voršič. Ob jubileju je predsedniku društva župan izročil priznanje Občine Sv. Jurij, prav tako je društvu priznanje podelil Milan Belec, predsednik društva Künštni Prleki. Sedanji predsednik Janez Mir pa je iz rok Jožeta Tišlerja prejel pisno potrdilo o imenovanju v prvega novodobnega grabšinskega viteza.
V kulturnem delu programa sta zaplesali otroška in odrasla folklorna skupina Sv. Jurij ob Ščavnici.
