Na veliki beli cesti...
Letošnja stoletnica akademika dr. Antona Vratuše
Anton Vratuša - Vran
V
Grajski dvorani v Murski Soboti je bila v sredo, 25. februarja,
slovesnost ob 100-letnici akademika dr. Antona
Vratuše.
Svojemu častnemu občanu sta jo skupaj pripravili Mestna Občina
Murska Sobota in Občina Grad ter ob njiju Ustanova dr. Šiftarjeva
fundacija.
V
prenapolnjeni dvorani so vsi vstali in z gromkim aplavzom nekaj po
17. uri pozdravili prihod slavljenca, ki se je rodil 21. februarja
1915 v Dolnjih Slavečih na Goričkem v Prekmurju. Na velikem platnu
je sledil prikaz izjav ter čestitk znanih Slovenk in Slovencev
(predsednik Izvršnega odbora SAZU Tadej
Bajt,
slovenist dr. Matjaž
Kmecl,
upokojeni diplomat Zvone
Dragan,
pesnik Ciril
Zlobec,
dramski igralec Evgen
Car, pevec
Vlado
Kreslin,
ustavna sodnica Etelka
Korpič Horvat,
prvi predsednik Republike Slovenije Milan
Kučan...),
za tem pa so v uvod zapeli pesem »Kje so tiste stezice...« učenke
in učenci mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Grad pod vodstvom
Eli Sarjaš.
S krajšim dramskim prizorčkom so spomnili na otroška leta šolarja
in pastirčka (pojbiča s Slavečkoga brejga) Tuneka,
ki se je kot mladenič odločil za študij v Ljubljani. Po recitaciji
Kajuhove pesmi »Bosa pojdiva« so učenci slavljencu izročili
češnjevo vejico, ki so jo sami izdelali.
Slavnostni nagovor je imela prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je odločitev pastirčka za študij v Ljubljani simbolično sporočila kot njegovo pot »na veliki beli cesti...«. Doktoriral je iz slavistike jeseni 1941. leta na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se pridružil upornikom v 2. svetovni vojni. Italijanski okupatorji so ga aretirali spomladi 1942 ter odpeljali v taborišča Gonars, Treviso in Padova ter nazadnje na otok Rab. Po kapitulaciji fašistične Italije jeseni 1943. leta so taboriščniki na Rabu svoje dotedanje tirane pregnali, ustanovili Rabsko brigado (dr. Anton Vratuša - Vran je bil namestnik komandanta), ki se je pridružila slovenski narodnoosvobodilni vojski pod vodstvom komandanta Franca Rozmana Staneta. Skrbel je za povezavo slovenskih in Titovih partizanov z odporniškimi gibanji v Italiji, po končani drugi svetovni moriji pa je bil udeleženec mirovne konference v Parizu. Njegova »velika bela cesta« ga je vodila po številnih državniških in diplomatskih poteh nekdanje SFR Jugoslavije, tudi v okviru Gibanja neuvrščenih ter Organizacije združenih narodov. Ob tem se je govornica posebej zahvalila slavljencu, da ji je omogočil udeležbo na srečanju neuvrščenih na Kubi leta 1979, kot tudi srečanje z znamenito špansko revolucionarko Isidoro Doloroes Ibarruri Gomez - »La Pasionario«. Slavljenca je označila za izredno discipliniranega in vztrajnega na področju nalog vseh za skupno dobro, na področju solidarnosti in sodelovanj vseh vrst, kot neuklonljivega borca za boljši svet.
Zaigrali in zapeli so ljudski godci iz Černelavec, sledile pa so čestitke in darila župana Mestne občine Murska Sobota mag. Aleksandra Jevška, županje Občine Grad Cvetke Ficko, župana Občine Tišina FrancaHorvata, dr. Mitja Slavinca z listino častnega člana Pomurske akademije znanosti in umetnosti ter Ernesta Ebenšpangerja, predsednika Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Za konec se je slavljenec, stoletnik dr. Anton Vratuša - Vran, zahvalil za vso pozornost in darila ter vse dobre želje, ki so mu jih namenili ter še enkrat poudaril, da »iz Slaveč ni nikdar odšel, v Ljubljano pa je samo prišel«.
Slavnostni nagovor je imela prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je odločitev pastirčka za študij v Ljubljani simbolično sporočila kot njegovo pot »na veliki beli cesti...«. Doktoriral je iz slavistike jeseni 1941. leta na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se pridružil upornikom v 2. svetovni vojni. Italijanski okupatorji so ga aretirali spomladi 1942 ter odpeljali v taborišča Gonars, Treviso in Padova ter nazadnje na otok Rab. Po kapitulaciji fašistične Italije jeseni 1943. leta so taboriščniki na Rabu svoje dotedanje tirane pregnali, ustanovili Rabsko brigado (dr. Anton Vratuša - Vran je bil namestnik komandanta), ki se je pridružila slovenski narodnoosvobodilni vojski pod vodstvom komandanta Franca Rozmana Staneta. Skrbel je za povezavo slovenskih in Titovih partizanov z odporniškimi gibanji v Italiji, po končani drugi svetovni moriji pa je bil udeleženec mirovne konference v Parizu. Njegova »velika bela cesta« ga je vodila po številnih državniških in diplomatskih poteh nekdanje SFR Jugoslavije, tudi v okviru Gibanja neuvrščenih ter Organizacije združenih narodov. Ob tem se je govornica posebej zahvalila slavljencu, da ji je omogočil udeležbo na srečanju neuvrščenih na Kubi leta 1979, kot tudi srečanje z znamenito špansko revolucionarko Isidoro Doloroes Ibarruri Gomez - »La Pasionario«. Slavljenca je označila za izredno discipliniranega in vztrajnega na področju nalog vseh za skupno dobro, na področju solidarnosti in sodelovanj vseh vrst, kot neuklonljivega borca za boljši svet.
Zaigrali in zapeli so ljudski godci iz Černelavec, sledile pa so čestitke in darila župana Mestne občine Murska Sobota mag. Aleksandra Jevška, županje Občine Grad Cvetke Ficko, župana Občine Tišina FrancaHorvata, dr. Mitja Slavinca z listino častnega člana Pomurske akademije znanosti in umetnosti ter Ernesta Ebenšpangerja, predsednika Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Za konec se je slavljenec, stoletnik dr. Anton Vratuša - Vran, zahvalil za vso pozornost in darila ter vse dobre želje, ki so mu jih namenili ter še enkrat poudaril, da »iz Slaveč ni nikdar odšel, v Ljubljano pa je samo prišel«.
