Gajševsko jezero je eden izmed najbolj obremenjenih vodnih ekosistemov v Sloveniji
Skozi svoje prispevke so predavatelji iz Slovenije in Hrvaške na strokovni konferenci izpostavili problematiko na čezmejnem območju, rezultate projekta, vključno z inovativnimi ukrepi in predstavitvijo dobrih praks
Tea Erjavec, ERTC (Ekoremediacijski center)
V sklopu operacije »Dobra voda za vse« se je v torek, 26. maja, v dvorani Kulturnega doma Razkrižje odvijala strokovna konferenca z naslovom »Dobra voda – naše bogastvo in izziv za prihodnost«.
Za doseganje zadostne stopnje trajnostnega demografskega in
gospodarskega razvoja obmejnega območja je med drugim potrebno
zagotoviti ustrezno skupno trajnostno upravljanje z vodami, še posebej
ustrezno zbiranje in čiščenje odpadnih voda in zaščito vodnih virov
območja.
Skozi svoje prispevke so predavatelji iz Slovenije in Hrvaške izpostavili problematiko na čezmejnem območju, rezultate projekta, vključno z inovativnimi ukrepi in predstavitvijo dobrih praks.
Po uvodnem nagovoru gostitelja Občine Razkrižje, župana Stanka Ivanušiča, je glavna koordinatorka projekta Biserka Mavrin Veinović iz Međimurskih vod predstavila izzive, ki so vodili do priprave in izvedbe projekta »Dobra voda za vse«.
Tea Erjavec iz Ekoremediacijskega centera je s predstavitvijo Strategije zaščite vodnih virov s konceptom trajnostnega razvoja čezmejnega projektnega območja izpostavila vizijo za reševanje problematike odvajanja in čiščenja voda na območjih razpršene gradnje ter problematiko odtoka s kmetijskih zemljišč z vidika onesnaževanja vodnih virov.
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi vidi rešitev problematike razpršenih in strnjenih hiš v naseljih Šalovci in Godeninci v izvedbi malih čistilnih naprav, ki predstavlja alternativo večjemu sistemu, ki pa ga je zaradi pomanjkanja sredstev za investicijo na nacionalnem nivoju nemogoče izvesti, prav tako pa ne predstavlja posega v urejeno prometno infrastrukturo. Pri tem je predstavil predlog potencialnega sofinanciranja malih čistilnih naprav s strani občine ter določitev upravljavca za vzdrževanje malih čistilnih naprav.
Problematiko izgradnje oz. administrativne ovire pri izgradnji rastlinskih čistilnih naprav kot celovitega pristopa čiščenja odpadne vode s pomočjo naravnih čistilnih procesov, je predstavila Nina Globovnik iz Ekoremediacijskega centra. Čiščenje odpadne vode je možno s klasično komunalno čistilno napravo ali z uporabo naravnih ekoremediacijskih sistemov. Prednost rastlinskih naprav je predvsem v majhnem finančnem vložku, potrebnih manjših sredstvih za vzdrževanje in njihovi okoljski sprejemljivosti. Odpadno vodo kot sekundarno surovino pa lahko uporabimo tudi za razvoj drugih dejavnosti, na primer kmetijstva.
Gajševsko jezero je eden izmed najbolj obremenjenih vodnih ekosistemov v Sloveniji. V sklopu projekta »Dobra voda za vse« se bodo začeli izvajati manjši ekoremediacijski ukrepi. Prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Mednarodnega centra za ekoremediacije, Oddelek za geografijo pri Filozofski fakulteti Maribor, je predstavila primer dobre prakse revitalizacije gramoznice Kidričevo, ki je omogočila nov, drugačen lokalno – regionalni razvoj. Izpostavila je veliko vlogo vključevanja mladih, študentov v različne dejavnosti, učilnico v naravi in priložnosti, ki jih tovrsten koncept ponuja; na primer zelena delovna mesta.
Jurka Topol iz podjetja Superna iz Čakovca je predstavila ekološko pridelavo kot rešitev ohranjanja pitne vode na področjih zaščitenih vodonosnikov. Z uporabo organskih gnojil in ekološkim kmetovanjem varujemo ne samo vodo, temveč tudi rastline in živali.
Z izdelavo skupne strategije zaščite vodnih virov in metodologije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih razpršene poselitve ter izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo posameznih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za razpršena naselja ob pritokih reke Ščavnice, Mure in Drave se bodo ustvarili predpogoji za izgradnjo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda na ruralnem čezmejnem območju.
Operacija »Dobra voda za vse« je delno financirana s strani Evropske unije preko Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007-2013.
Skozi svoje prispevke so predavatelji iz Slovenije in Hrvaške izpostavili problematiko na čezmejnem območju, rezultate projekta, vključno z inovativnimi ukrepi in predstavitvijo dobrih praks.
Po uvodnem nagovoru gostitelja Občine Razkrižje, župana Stanka Ivanušiča, je glavna koordinatorka projekta Biserka Mavrin Veinović iz Međimurskih vod predstavila izzive, ki so vodili do priprave in izvedbe projekta »Dobra voda za vse«.
Tea Erjavec iz Ekoremediacijskega centera je s predstavitvijo Strategije zaščite vodnih virov s konceptom trajnostnega razvoja čezmejnega projektnega območja izpostavila vizijo za reševanje problematike odvajanja in čiščenja voda na območjih razpršene gradnje ter problematiko odtoka s kmetijskih zemljišč z vidika onesnaževanja vodnih virov.
Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi vidi rešitev problematike razpršenih in strnjenih hiš v naseljih Šalovci in Godeninci v izvedbi malih čistilnih naprav, ki predstavlja alternativo večjemu sistemu, ki pa ga je zaradi pomanjkanja sredstev za investicijo na nacionalnem nivoju nemogoče izvesti, prav tako pa ne predstavlja posega v urejeno prometno infrastrukturo. Pri tem je predstavil predlog potencialnega sofinanciranja malih čistilnih naprav s strani občine ter določitev upravljavca za vzdrževanje malih čistilnih naprav.
Problematiko izgradnje oz. administrativne ovire pri izgradnji rastlinskih čistilnih naprav kot celovitega pristopa čiščenja odpadne vode s pomočjo naravnih čistilnih procesov, je predstavila Nina Globovnik iz Ekoremediacijskega centra. Čiščenje odpadne vode je možno s klasično komunalno čistilno napravo ali z uporabo naravnih ekoremediacijskih sistemov. Prednost rastlinskih naprav je predvsem v majhnem finančnem vložku, potrebnih manjših sredstvih za vzdrževanje in njihovi okoljski sprejemljivosti. Odpadno vodo kot sekundarno surovino pa lahko uporabimo tudi za razvoj drugih dejavnosti, na primer kmetijstva.
Gajševsko jezero je eden izmed najbolj obremenjenih vodnih ekosistemov v Sloveniji. V sklopu projekta »Dobra voda za vse« se bodo začeli izvajati manjši ekoremediacijski ukrepi. Prof. ddr. Ana Vovk Korže iz Mednarodnega centra za ekoremediacije, Oddelek za geografijo pri Filozofski fakulteti Maribor, je predstavila primer dobre prakse revitalizacije gramoznice Kidričevo, ki je omogočila nov, drugačen lokalno – regionalni razvoj. Izpostavila je veliko vlogo vključevanja mladih, študentov v različne dejavnosti, učilnico v naravi in priložnosti, ki jih tovrsten koncept ponuja; na primer zelena delovna mesta.
Jurka Topol iz podjetja Superna iz Čakovca je predstavila ekološko pridelavo kot rešitev ohranjanja pitne vode na področjih zaščitenih vodonosnikov. Z uporabo organskih gnojil in ekološkim kmetovanjem varujemo ne samo vodo, temveč tudi rastline in živali.
Z izdelavo skupne strategije zaščite vodnih virov in metodologije za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih razpršene poselitve ter izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo posameznih sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod za razpršena naselja ob pritokih reke Ščavnice, Mure in Drave se bodo ustvarili predpogoji za izgradnjo sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda na ruralnem čezmejnem območju.
Operacija »Dobra voda za vse« je delno financirana s strani Evropske unije preko Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007-2013.
