Za Alojzijo Klemenčič iz Bunčan je plodno kulinarično leto

Prlekija leži med reko Muro in Dravo, ki jo marsikdo zamenjuje s Prekmurjem ali Štajersko. Prlekija je torej po nekaterih podrobnostih območje zase, saj se od bolj poznanih sosednjih pokrajin loči s svojimi jezikovnimi, kulinaričnimi in drugimi posebnostmi. Sicer pa jih Prlečke in Prleki spominjajo na lepote in dobrote domačih krajev, pri čemer je prleška kulinarika vedno na prvem mestu. Med kulinarične posebnosti Prlekije sodijo prleška tünka, prleška gibanica, hajdinski kropec, razkriški mlinci, gobova žüpa s hajdinjskimi žgonjki, prleška mesna kisla žüpa in postržnjača.

Na območju občine Križevci in Veržej pa že vrsto let deluje Društvo kmetic občine Križevci - Veržej, ki povezuje članice - kmetice iz obeh občin. Teža delovanja društva je ohranjanje običajev in kulinarike v tem delu Prlekije. Da bi se prleška kulinarika še bolj ohranila ter da bi jo sedanje kmetice in gospodinje še bolj trgale iz pozabe, je občina Križevci v okviru projekta PRLEKFEST, katerega nosilka je občina Križevci v partnerstvu z občino Ljutomer in občine Veržej, na podlagi javnega razpisa Lokalne akcijske skupine Prlekija in ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – program LADER, v Križevcih pripravili prvo kulinarično prireditev Prlek fest.

Na tej prireditvi so med drugim ocenjevali prleške gibanice. Najboljšo, naj okusnejšo in najslajšo prleško gibanico je na ocenjevanju pripadlo Alojziji Klemenčič iz Bunčan pri Veržeju sicer članici Društva kmetic Križevci – Veržej, ki je za svojo gibanico prejela prvo mesto. Alojzija je na svoj izdelek in laskavo priznanje nadvse ponosna, kar ji je vlilo novega upanja in elana za prihodnje sodelovanje na tovrstnih prleških kulinaričnih ocenjevanjih in prireditvah. Z možem Jožetom gospodarita na malo večji kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka in govedo, v Radomerščaku pa tudi obdelujeta vinograd, ob tem pa sta si pridobila znanje na tečaju o stekleničenju vina.

Sicer pa, ko smo oni dan obiskali Alojzijo Klemenčič na njunem domu v Bunčanih, nam je pokazala svoje laskavo priznanje za prvo mesto v ocenjevanju prleške gibanice in podrobno predstavila svoj recept za izdelovanje prleške gibanice. Prleška gibanica je narejena iz štirih do šest plasti vlečenega testa (ali »güb«) ter nadeva iz kravje doma pridelane skute in smetane. Prvotno je bila prleška gibanica glavna jed, ki so jo ponudili ob praznikih, sčasoma pa se je spremenila v izvrstno sladico. Alojzija je gibanico za ocenjevanje pripravila v lončeni posodi in jo je spekla v domači krušni peči.

Ob delu na kmetiji pa Alojzija še vedno najde čas za društvo, pa čeprav je vpeta v delo na kmetiji od jutra do večera, si vedno najde čas za sebe in svojo dušo in sprostitev. Tako v okviru društva kmetic Križevci - Veržej  sodeluje na raznih kulinaričnih in drugih prireditvah v občini Križevci in Veržej, kajti pod njenimi prsti nastajajo poleg prleške gibanice še krapci, kvasenice in domači kruh, ki jih peče v krušni peči, vešča pa je tudi izdelovanja prleške tünke. Vsako tretje leto v vasi Bunčani skupaj z ostalimi gospodinjami iz Bunčan v vaško- gasilskem domu v Bunčanih sodeluje s svojimi kulinaričnimi izdelki.

Poleg ocenjevanja prleške gibanice, je bilo za Alojzijo lansko leto na kulinaričnem področju dokaj pesto in dejavno, saj je denimo še sodelovala v Veržeju na prvem ocenjevanju prleške tünke in v Ljutomeru na ocenjevanju prleškega krapca, kjer je požela prav tako zavidljive uspehe. Torej, če poskusite prleške jedi, ki jih pripravi in speče Alojzija boste začutili pravi pridih, vonj in okus prleških jedi. Vse te jedi se je naučila od svoje mame v Vučji vasi in z vsakoletnim nadgrajevanjem in dopolnjevanjem novih idej in vsebin vsako leto nastajajo pod njenimi prsti slastne prleške jedi. Ob vsem tem pa Alojzija najde čas za branje časopisov in drugega lahkega branja, kajti po napornem delu na kmetiji si tako sprosti in najde nove moči za nadaljnje delo na kmetiji.

Ob večerih rada hodi na delavnice v Križevce, kajti društvo kmetic Križevci - Veržej se pripravljajo za bližnjo društveno razstavo ročno našivanih velikonočnih motivov. Veliko časa, ki ga še ima na voljo pa posveti rožam in trajnicam. Pričakovati je, da bo kljub obilici dela Alojzija še najprej ohranjanja prleško kulinariko. Pravi, da še ima voljo in moč, kajti večino vsega kar sodi v kulinariko pridelajo doma na kmetiji. Dnevno namreč v zbiralnico mleka oddajo 170 litrov mleka. V šali je dejala, da je pred mnogimi leti v rojstnem kraju Vučja vas zrasla z mlekom in v Bunčanih je mleko vedno sveže na domačem jedilniku.