Obiskali smo najstarejšo etnološko prireditev v Sloveniji

Ovčarski bal na Jezerskem je najstarejša slovenska etnografska prireditev. S skupnimi močmi jo organizirajo Gostišče ob Planšarskem jezeru, Turistično društvo Jezersko, Kulturno umetniško društvo Jezersko, Društvo rejcev ovc Jezersko - solčavske pasme in Prostovoljno gasilsko društvo Jezersko. Odvija se vsako drugo nedeljo v avgustu ob Planšarskem jezeru na Jezerskem.

Tudi v soboto, 9. avgusta, se je veliko pred napovedanim pričetkom že 57. Ovčarskega bala na Jezerskem, ob idiličnem, vendar na žalost vse bolj zanemarjenem Planšarskem jezeru, zbrala množica obiskovalcev z vseh vetrov. Največ iz različnih koncev Slovenije, slišati pa je bilo kar nekaj evropskih jezikov, pa tudi govorico z drugih krajev sveta. Sicer je težko oceniti število obiskovalcev, a po podatkih organizatorjev, je bil ob lepem vremenu v preteklosti dosežen rekordni obisk okrog 12 000 obiskovalcev.

Prva postaja za večino obiskovalcev so bile številne stojnice, ki so ponujale veliko, od ročno narejenih izdelkov iz volne (pletenine iz domače volne, filcani copati, ovčje kože), domačih dobrot, spominki in drugimi zanimivostmi.

Iz daljave so razvajene brbončice že zaznavale kulinarične dobrote, ki so jih pridno pripravljali organizatorji. Gostje so lahko izbirali med domačimi jedmi, pripravljenimi na tradicionalni način, na odprtem ognjišču: masunjek s kislim mlekom ter ajdovi žganci z zeljem so bile jedi, ki so si jih na planini pripravljali tudi pastirji, pa tudi sveže ocvrti flancati, kateri so glede na gnečo ob stojnici, obiskovalcem najbolj teknili. Seveda je bilo v izobilju tudi ostale, za tovrstne prireditve tradicionalne gostinske ponudbe.

Za uvod v program so zaplesali mladi folklorniki iz Preddvora in zaigrali Jezerski harmonikarji. Vrhunec prireditve predstavlja prigon ovac s planine, sledili pa so prikazi striženja ovac in postopki predelave ovčje volne: predenje, cvirnanje, polstenje in pletenje nogavic, skozi etnološke igre pa so prikazali življenje pastirjev v planini in prve dneve življenja po prihodu v dolino. Prireditev se je nadaljevala z množično veselico, za dobro voljo so skrbeli Poskočni muzikanti.

In še nekaj besed o jezersko-solčavski ovci, živali, ki je glavna »zvezda« ovčarskega bala in ji je najstarejša etnološka prireditev v Sloveniji tudi posvečena: Jezersko-solčavska ovca je ena od naših slovenskih avtohtonih pasem. Pasma je dobila ime po krajih Jezersko in Solčava, kjer je bila reja teh ovc najbolj množična in najbolje organizirana. Odlično rejsko delo v omenjenih krajih kažejo tudi odlikovanja z mednarodnih razstav živine v Parizu v drugi polovici 19. stoletja.

Tako je postala jezersko-solčavska ovca znana tudi izven kraja svojega nastanka. Takrat so naše plemenske ovne kupovali rejci s Tirolske in Bavarske. Tam je bila naša ovca poznana kot "Seelaender" ali "Kaerntner Schaf".