Salon vin Jeruzalem
Salon vin Jeruzalem
Čudovit sobotni dan me je kar vabil iz stanovanja. Bil sem brez vseh obveznosti v avtomobilu poln tank bencina in v dveh urah bi lahko bil kjerkoli. Ampak odločil sem se, da grem v hribe. In to ne navadne hribe, ampak v naše domače prlešle hribe med gorice. Sveti kraj med prleškimi goricami pa je brez dvoma Jeruzalem.
Ko se peljem po cesti me prešine misel da so po tej isti cesti pred par stoletji potovali križarji, ki so se vračali iz svete dežele domov. Dohitela jih je noč in morali so si poiskati zatočišče na bližnjih hribih, da se odpočijejo in si naberejo moči za nadaljevanje poti. Ko jih je naslednji dan prebudila prva jutrnja zarja jih je očarala lepota kraja kjer so naključno počivali. Spokojnost kraja, prijazni ljudje in hribi obdani z goricami so jih vzeli občutek za čas in njihov postanek se je razvlekel za kar nekaj časa. Zgradili so tudi kapelico za verske potrebe. Zaradi prelepe okolice dobrih ljudi, lepih deklet in odličnega vina so kraj poimenovali Jeruzalem saj se z svojo lepoto lahko kosa z Jeruzalemom v sveti deželi. Zgradili so tudi kapelico.
In do danes se je ohranilo to ime iz kapelice je zrasla cerkev, dekleta so še lepša in vino še odličnejše. In prav zaradi vina sem se namenil na Jeruzalem. Kajti ravno to soboto se je v dvorcu Jeruzalem odvijala prireditev Salon prleških vin 2009. Prav zanimalo me je kaj nam bodo letos ponudili vinogradniki, ki so tam ponujali najbolše iz svojih kleti. Množica parkiranih jeklenih konjičkov je bila znak, da je obisk dober in se za salon vin zanima ogromno ljudi. Pozneje sem zvedel naj bi salon obiskalo približno 800 obiskovalcev. In prvi obiskovalec, ki sem ga srečal je bila stara prijateljica, ki je nisem videl že par let. Skupaj sva se povzpela še zadnje metre po hribu do cerkvice, kjer je prijetno zadišalo po svežih kvasenicah in postržjačah iz tržnice domačih jedi in izdelkov. Domače ženske so pripravile ponudbo domačih prleških jedi, ki so značilna za naše kraje. Sline so se mi pocedile in privoščim si postržjačo. Počasi se odpravim čez teraso dvorca proti vhodu v klet kjer je potekal salon. Dvajset vinogradnikov je bilo razvrščenih po vsej kleti in vsak je ponujal svoja najbolša vina. Pa gremo nekaj poskusit sem si rekel ampak kje za vraga dobiš kozarec. Kajti nobeden od vinogradnikov ni imel kozarcev. Potem sem opazil dve gospodični, ki sta za pultom delili kozarce. Napotim se do njiju in ju prosim za kozarec. "Kje pa imate kupon gospod?" me vprašata. "A ga rabim ?". Potem mi vljudno razložita da kupon za degustacijski kozarec dobim ob nakupo vstopnice oziroma predložitvi vabila za goste. Imel sem to vabilo samo nisem vedl kaj si naj z njim začnem, ker me ni nikjer nihče prosil za njega. Dobra finta, lahko si ogledaš salon samo, če nimaš kozarca lahko dejansko samo gledaš. Drugače je bila vstopnica za salon 15€, če se prav spomnim. Mogoče se zdi malce drago vendar ni ker ob nakupu vstopnice degustacijski kozarec Steklarne Rogaška preide v vašo trajno last. Zelo lep kozarec za katerega bi morali odšteti v maloprodaji okrog 8€. Sem se pozanimal ker je steklarna tudi imela svoj razstavni prostor.
Naredim en krog po salonu in pri vsakem vinugradniku puskusim kakšen Rumeni muškat ali Traminec. Sem ljubitelj polsladkih in sladkih vin čeprav rad poskusim tudi kakče suh Šipon, če je dober. In na salonu so bili vsi dobri muškati in Šiponi.
Opazil sem tudi, da so imeli vsi vinogradniki iste razstavne prostore. Vsi so imeli iste posode za hlajenje vin iste prigrizke in isto velikost prostora katerem so predstavljali svojo ponudbo. Tako, da nobeden ni izstopal glede na to da imajo nekateri vinogradniki več sredstev na razpolago za promocijo. Zdaj si pa moral priti do vsakega posebaj in komaj tedaj si videl in poskusil kaj ponuja.
Količine, ki se točijo za degustacijo so bile zgolj za dva požirka, res toliko da si vino poskusil. Niso pa bile degustacije količinsko omejene. Če se ti je kaj dopadlo so ti nalili še enkrat pa še enkrat itd.... Če si hotel poskusiti vse vzorce je še to preveč. Ni kaj potrudili so se vsi in stvar organizirali na nivoju vse pohvale. Tako sem krožil od vinogradnika do vinogradnika kramljal z znanci in naključnimi neznanci in užival v dogajanju. Bilo je zelo prijetno vzdušje nobene napetosti pomenkovali smo se o vsakdanjih stvareh, recesija in politika ni bila tema pogovoro. Ko sem že poskusil kar nekaj vzorcev sem šel malo na zrak in se na terasi dvorca Jeruzalem okrepčal z Govejo obaro, da se me vino nebi preveč prijelo. Odložil sem se da se naslednje leto udeležim kosila ali večerje, ki ga vedno pripravi kakšen znan slovenski kuhar. Letos je kosilo in večerjo pripravljal Matevž Visočnik.
Pozneje sem se še vrnil na salon in ravno so se pridružili sommelierji in ob prav prijetno je bilo poklepetati z njimi o vinu in ženskah. Pravijo, da vino kot žensko moraš negovati drugače so rezultati slabi ali pa se lahko celo pokvari. Tako vino kot ženska.
Pozno popoldan sem zapustil Jeruzalem in se vrnil domov poln dobrega vina in lepih spominom. drzugo leto se bom vrnil in tudi vsi ostali ste lepo povaljeni.
Tunč
Ko se peljem po cesti me prešine misel da so po tej isti cesti pred par stoletji potovali križarji, ki so se vračali iz svete dežele domov. Dohitela jih je noč in morali so si poiskati zatočišče na bližnjih hribih, da se odpočijejo in si naberejo moči za nadaljevanje poti. Ko jih je naslednji dan prebudila prva jutrnja zarja jih je očarala lepota kraja kjer so naključno počivali. Spokojnost kraja, prijazni ljudje in hribi obdani z goricami so jih vzeli občutek za čas in njihov postanek se je razvlekel za kar nekaj časa. Zgradili so tudi kapelico za verske potrebe. Zaradi prelepe okolice dobrih ljudi, lepih deklet in odličnega vina so kraj poimenovali Jeruzalem saj se z svojo lepoto lahko kosa z Jeruzalemom v sveti deželi. Zgradili so tudi kapelico.
In do danes se je ohranilo to ime iz kapelice je zrasla cerkev, dekleta so še lepša in vino še odličnejše. In prav zaradi vina sem se namenil na Jeruzalem. Kajti ravno to soboto se je v dvorcu Jeruzalem odvijala prireditev Salon prleških vin 2009. Prav zanimalo me je kaj nam bodo letos ponudili vinogradniki, ki so tam ponujali najbolše iz svojih kleti. Množica parkiranih jeklenih konjičkov je bila znak, da je obisk dober in se za salon vin zanima ogromno ljudi. Pozneje sem zvedel naj bi salon obiskalo približno 800 obiskovalcev. In prvi obiskovalec, ki sem ga srečal je bila stara prijateljica, ki je nisem videl že par let. Skupaj sva se povzpela še zadnje metre po hribu do cerkvice, kjer je prijetno zadišalo po svežih kvasenicah in postržjačah iz tržnice domačih jedi in izdelkov. Domače ženske so pripravile ponudbo domačih prleških jedi, ki so značilna za naše kraje. Sline so se mi pocedile in privoščim si postržjačo. Počasi se odpravim čez teraso dvorca proti vhodu v klet kjer je potekal salon. Dvajset vinogradnikov je bilo razvrščenih po vsej kleti in vsak je ponujal svoja najbolša vina. Pa gremo nekaj poskusit sem si rekel ampak kje za vraga dobiš kozarec. Kajti nobeden od vinogradnikov ni imel kozarcev. Potem sem opazil dve gospodični, ki sta za pultom delili kozarce. Napotim se do njiju in ju prosim za kozarec. "Kje pa imate kupon gospod?" me vprašata. "A ga rabim ?". Potem mi vljudno razložita da kupon za degustacijski kozarec dobim ob nakupo vstopnice oziroma predložitvi vabila za goste. Imel sem to vabilo samo nisem vedl kaj si naj z njim začnem, ker me ni nikjer nihče prosil za njega. Dobra finta, lahko si ogledaš salon samo, če nimaš kozarca lahko dejansko samo gledaš. Drugače je bila vstopnica za salon 15€, če se prav spomnim. Mogoče se zdi malce drago vendar ni ker ob nakupu vstopnice degustacijski kozarec Steklarne Rogaška preide v vašo trajno last. Zelo lep kozarec za katerega bi morali odšteti v maloprodaji okrog 8€. Sem se pozanimal ker je steklarna tudi imela svoj razstavni prostor.
Naredim en krog po salonu in pri vsakem vinugradniku puskusim kakšen Rumeni muškat ali Traminec. Sem ljubitelj polsladkih in sladkih vin čeprav rad poskusim tudi kakče suh Šipon, če je dober. In na salonu so bili vsi dobri muškati in Šiponi.
Opazil sem tudi, da so imeli vsi vinogradniki iste razstavne prostore. Vsi so imeli iste posode za hlajenje vin iste prigrizke in isto velikost prostora katerem so predstavljali svojo ponudbo. Tako, da nobeden ni izstopal glede na to da imajo nekateri vinogradniki več sredstev na razpolago za promocijo. Zdaj si pa moral priti do vsakega posebaj in komaj tedaj si videl in poskusil kaj ponuja.
Količine, ki se točijo za degustacijo so bile zgolj za dva požirka, res toliko da si vino poskusil. Niso pa bile degustacije količinsko omejene. Če se ti je kaj dopadlo so ti nalili še enkrat pa še enkrat itd.... Če si hotel poskusiti vse vzorce je še to preveč. Ni kaj potrudili so se vsi in stvar organizirali na nivoju vse pohvale. Tako sem krožil od vinogradnika do vinogradnika kramljal z znanci in naključnimi neznanci in užival v dogajanju. Bilo je zelo prijetno vzdušje nobene napetosti pomenkovali smo se o vsakdanjih stvareh, recesija in politika ni bila tema pogovoro. Ko sem že poskusil kar nekaj vzorcev sem šel malo na zrak in se na terasi dvorca Jeruzalem okrepčal z Govejo obaro, da se me vino nebi preveč prijelo. Odložil sem se da se naslednje leto udeležim kosila ali večerje, ki ga vedno pripravi kakšen znan slovenski kuhar. Letos je kosilo in večerjo pripravljal Matevž Visočnik.
Pozneje sem se še vrnil na salon in ravno so se pridružili sommelierji in ob prav prijetno je bilo poklepetati z njimi o vinu in ženskah. Pravijo, da vino kot žensko moraš negovati drugače so rezultati slabi ali pa se lahko celo pokvari. Tako vino kot ženska.
Pozno popoldan sem zapustil Jeruzalem in se vrnil domov poln dobrega vina in lepih spominom. drzugo leto se bom vrnil in tudi vsi ostali ste lepo povaljeni.
Tunč
Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.
