Ptuj -
Na Ptuju so predstavili prepletenost martinovanja in kurentovanja, ki
sta tesno povezana z identiteto, kulturo in zgodovino mesta.
Konec tedna bodo tako v okviru martinovanja
simbolično okronali vinsko kraljico in princa karnevala, ki bo vladal
mestu v času že 52. kurentovanja. To bo februarja potekalo v okviru
Evropske prestolnice kulture.
Čeprav
je do prihodnjega kurentovanja še dobre tri mesece, se bo prvo
simbolično dejanje tega praznika na Ptuju odvilo že ta petek ob 11. uri,
11 minut in 11 sekund, ko bo aktualni karnevalski princ plemeniti Jakob Breuner Markovski na slovesni inavguraciji predal krono svojemu nasledniku. Dan kasneje bo svojo krono predala tudi ptujska vinska kraljica Tanja Hauptman,
ki zaključuje svoj dveletni mandat. Prav sovpadanje teh dveh dogodkov
govori o tesni povezanosti med ptujsko vinarsko kulturo ter pustno
tradicijo.
Organizatorji
že 52. kurentovanja 2012 pa že vse leto intenzivno pripravljajo tudi
nov program, ki bo februarja potekal pod okriljem EPK. Dogodek bo namreč
predstavljal največjo posamično prireditev znotraj EPK in bo postregel s
150 prireditvami javnega pomena v okviru EtnoFesta, ArtFesta in
KarnevalFesta, ki predstavljajo tri tematske prireditvene sklope.
Kot je povedal vodja obeh projektov Branko Brumen,
se že danes lahko pohvalijo s programsko brošuro, kar je dokaz
njihovega profesionalnega pristopa k organizaciji kurentovanja. Poleg
pestrega programa bo za obiskovalce prava poslastica predstavitev
pustnih etno skupin, ki si jih bodo lahko ogledali na 1. medcelinskem
EtnoFestu - Srečanju tradicionalnih pustnih likov in mask sveta, 11.
februarja na Ptuju. Organizatorji prihodnje leto tako pričakujejo 20.000
udeležencev iz približno 18 držav z vsega sveta in 200.000
obiskovalcev.
Sicer
pa se v najstarejšem slovenskem mestu že v petek začenja pestro
praznovanje praznika vina, ob katerem bodo obiskovalci lahko obiskali
številne kulturne in druge prireditve ter degustirali okuse letošnjega
vinskega letnika.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
TUNČEK četrtek, 10. november 2011 ob 17:04
S kurenti pa ste začeli zlo zacejta !!!
Ivek nedelja, 11. december 2011 ob 06:18
Menim, da je združevanje martinovega in kurentovanja odmik od njunega narodnega sporočila in popačenje zgolj v funkciji trženja, ne pa ohranjanja narodove dediščine in ljudskemu sledenju naravnega življenskega ciklusa.
Martinovanje je poganski praznik ob katerem so se naši predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in prosili za njeno ponovitev. Praznik poln veselja in dobre volje je prevzela tudi Cerkev, ki je v svoji pragmatičnosti ugotovila, da s tem lahko na ljudem ljub način trži Boga in posebej določenega svetnika.
Ljudski namen kurentovanja je odganjanje zime in zla. Je predhodnik pusta, ko je pod masko dovoljeno marsikaj. Kurent je bog razuzdanosti izhaja iz sorodne besede kovrh iz katere izhaja beseda kurva in nemška Hure. Zato Cerkev kurentovanja ni sprejela, kakor se je tudi celo tisočletje upirala poganskim težko obvladljivim šegam pod maskami. Ker so te bile povezane s postom kot pripravo za nažiranje in opijanje (lat.domenica ante carnes) je Cerkev sprejela post (pustiti meso) kot pozitivno, ter to povezala z zabavami s katerim povezuje štirideset dnevni post in velikonočne praznike.