Slovenija naj bi po objavi osnutka predloga ministrstva za finance s 1. januarjem 2026 uvedla nov 25-odstotni davek na dobiček od prodaje kriptovalut. Ukrep je namenjen ureditvi in ​​ustvarjanju prihodkov iz cvetočega trga digitalnih sredstev, ki je v Sloveniji hitro rasel zaradi zgodovinsko ugodne obravnave virtualnih valut. V skladu z novimi pravili bi davek veljal le, če bi kriptovalute zamenjali za fiat valuto ali uporabili za nakup blaga in storitev. To pomeni, da bi transakcije iz kripto v kripto, prenosi denarnic in nerealizirani dobički ostali oproščeni, pri čemer bi se davek osredotočil posebej na dogodke z realiziranim dobičkom.

Predlagani davek prihaja po letih razmeroma prizanesljivega obravnavanja digitalnih sredstev v Sloveniji, kjer se je na kriptovalute pogosto gledalo bolj kot na lastnino kot na dohodek. Prej so se davčne obveznosti razlikovale glede na kontekst, dohodek od rudarjenja in kriptovalute, ki se uporabljajo v poslovnih okoljih, so bili obdavčeni, medtem ko osebni kapitalski dobički pogosto niso bili. Nova pravila prinašajo večjo jasnost in bi lahko pomagala standardizirati ravnanje s kripto dobički. Kljub temu med slovenskimi kripto uporabniki in vlagatelji ostaja zaskrbljenost.

Za tiste, ki se osredotočajo na velike priložnosti, kot je meme kovanci, stalna oprostitev trgovanja med kripto pušča prostor za raziskovanje dobičkov, ne da bi sprožila takojšnje davčne posledice. To je eden od razlogov, zakaj najboljši kovanci, kot so Snorter ($SNORT), Solaxy ($SOLX) in BTC BULL ($BTCBULL), še naprej pritegnejo pozornost. Podprti z močnimi skupnostmi, zavzetimi ekipami razvijalcev in vse večjo uporabnostjo združujejo nizke vstopne cene z zagonom, ki ga vodijo trendi, za katerega vlagatelji verjamejo, da bi ga lahko prenesli v smiseln vrača.

Kritiki pa trdijo, da bi lahko novi davek zaviral inovacije ter podjetnike in vlagatelje spodbudil k selitvi dejavnosti v tujino. Poslanec Nove Slovenije (NSi) Jernej Vrtovec je izrazil zaskrbljenost, da bi ukrep lahko destimuliral rast v sektorju, kjer je Slovenija nedavno pridobila svetovno prepoznavnost. Ljubljana je bila leta 2025 razglašena za najbolj kripto prijazno mesto na svetu, ki prekaša mesta, kot sta Hongkong in Zürich, predvsem zaradi svoje infrastrukture, sprejemanja in enostavne uporabe digitalnih valut. Opazovalci opozarjajo, da bi dodajanje precejšnje davčne obremenitve lahko očrnilo ta ugled in upočasnilo sprejemanje tako na ravni podjetij kot potrošnikov.

Z vidika vlade davek ni le regulatorni ukrep, temveč fiskalni. Ocene kažejo, da bi lahko ustvarilo med 2,5 in 25 milijoni evrov letno dodatnih davčnih prihodkov. Ta razpon odraža volatilnost in nepredvidljivost kripto trgov, vendar še vedno predstavlja pomemben dodatek k državnemu proračunu. Finančniki še poudarjajo, da davek ne bo veljal za nazaj in da bodo imeli državljani do konca leta 2025 čas, da prilagodijo svoje portfelje in se pripravijo na nove predpise.

Struktura davka se zdi enostavna, vendar je izvajanje morda manj. Davkoplačevalci bi bili odgovorni za sledenje in poročanje o svojih dobičkih, vlada pa je navedla, da bo zagotovila digitalna orodja in podporne sisteme za pomoč pri skladnosti. Vendar ostajajo izzivi, zlasti pri natančnem vrednotenju digitalnih sredstev v trenutku prodaje ali pretvorbe in zagotavljanju preglednosti med decentraliziranimi borzami.

Zainteresirane strani imajo čas do začetka jeseni 2025, da predložijo povratne informacije med fazo javnega posvetovanja. Pravni analitiki menijo, da so spremembe možne še pred dokončno ratifikacijo, zlasti če se pojavijo močni ugovori ali tehnični zapleti. Obstaja tudi razprava o tem, ali bi lahko bili majhni dobički pod določenim pragom izvzeti ali pa bi lahko dolgoročne deleže obdavčili po nižji stopnji, da bi spodbudili prihranke in zmanjšali špekulativno trgovanje.

Medtem ko predlog označuje pomemben premik v pristopu Slovenije do digitalnih sredstev, ne pomeni odmika od sprejemanja kriptovalut. Oblasti so bile previdne, da so davek postavile kot posodobitev davčnega zakonika in ne kot zatiranje digitalne valute. Pravzaprav Slovenija še naprej spodbuja inovacije blockchain in podpira regulativno okolje, ki omogoča odgovorno uporabo nastajajočih tehnologij. Kljub temu bodo prihodnji meseci ključni pri oblikovanju končnih obrisov davka in določanju, kako Slovenija uravnoteži nadzor in inovacije v kriptoprostoru.

---

---

Blog je mnenje avtorja in ne izraža stališča uredništva.